Nasveti za gojenje zelenjave in zelišč

Kadar beremo številne nasvete glede priprave vrtnih tal, zasledimo, da imajo dobra vrtna tla veliko organske snovi in da so ilovnata. Peščena in glinena tla so manj primerna za vrtove, saj rastline v njih slabše uspevajo. V peščenih tleh voda hitro odteka, prav tako pa se hitro izpirajo hranilne snovi. Glinena tla zadržujejo vodo, so slabo zračna in korenine rastlin lahko hitro gnijejo. So težka za obdelovat. Ilovnata tla nudijo rastlinam najboljše rastne pogoje in so najbolj primerna za vrtove.

Buče so zelenjava, ki jo v Sloveniji gojimo za pridelovanje bučnega olja (predvsem v Pomurju) in tudi za prehrano. Iz buč je mogoče pripraviti različne juhe, priloge, pite in drugo. So odlična vrtnina, ki nam popestri prehrano v jesenskih in zimskih dnevih. Če jih pravilno shranimo, jih lahko uživamo še do tri mesece po pobiranju.

Jeseni, ko pride v deželo mraz, zelišča na prostem ne proizvajajo več novih listov, ki bi jih lahko uporabili v kuhinji. Nekatera propadejo, druga pa mirujejo. Zelišča in začimbe lahko gojimo v lončkih in posodah na okenskih policah v notranjosti stanovanja ali hiše. Zahtevajo pa tako posajena zelišča nekoliko več nege.

Zemljišče, kjer urejamo vrt, skoraj nikoli ni ravno. Je valovito, kar je sicer lahko v določenih primerih nemoteče, vendar pa običajno želimo čim bolj ravne površine gred in trate. Zato moramo teren izravnati.

Vrt ob hiši je okolje, kjer svoje domovanje najdejo številne divje živali. Nekatere se naselijo za stalno, druge pa ga lahko le obiskujejo. Z leti se pestrost živali povečuje, saj se vrt razvija in omogoča življenje novim živalskim vrstam. Pomembno je le, da v vrt ne posegamo na način, ki uničuje živalska bivališča, živali, ali preprečuje živalim naselitev.

Gojenje korenja je enostavno, zahteva pa nekaj potrpljenja. S pravilnim sejanjem in nego lahko vzgojimo debelo in slastno korenje. Najpogosteje se odločimo za oranžno korenje, gojimo pa lahko tudi rumeno ali belo korenje, pa tudi temno vijolično.

Kumare bujno cvetijo, začnejo se razvijati plodovi, ki pa nato še majhni odpadejo ali propadejo. Obeti za pridelek so v času cvetenja veliki, dejanski pridelek pa je lahko majhen. Eden izmed razlogov za odpadanje oz. propadanje kumar je slaba oprašenost cvetov. Če cvet ni dovolj dobro oprašen, se kumare ne razvijejo, ker se rastlin to ne izplača.

Sejanje semen je prvi korak do čudovitega cvetja ali okusne zelenjave. Pripravi grede, setvenih pladnjev ali lončkov sledi sejanje semen. Semena lahko posejemo ali posadimo v zemljo in čakamo, da vzklije. Čas kalitve je odvisen od temperature, svetlobe in seveda lastnosti rastline. Kaljenje lahko traja od nekaj dni do nekaj tednov. Uspešnost je odvisna od kakovosti semen in od ustreznosti pogojev, ki jih zagotovimo. Kaljenje semen lahko pospešimo z nekaterimi enostavnimi ukrepi.

Krt je na pogled prijazna žival, ki živi pod zemljo. Kosmati črni krti vzbujajo prijetne občutke, kadar pokukajo iz zemlje in jih imajo še posebej radi otroci. K njegovi simpatičnosti zagotovo prispevajo tudi risanke, kjer je krt prijazen in simpatičen lik.

Zeleno gnojenje je način gnojenja gred, kjer na grede posejemo določeno vrsto rastlin, ki jih ob koncu sezone vkopljemo. Med rastlinami za zeleno gnojenje so najbolj pomembne metuljnice (stročnice), ki vežejo dušik iz zraka in obogatijo zemljo z njim. Kupimo lahko že pripravljene mešanice za zeleno gnojenje, ki imajo vnaprej predviden učinek na grede.

Da rastlina lahko ustvari semena, iz katerih se razvijejo nove rastlinice, mora priti do oprašitve cveta oz. oploditve. Za opraševanje običajno skrbijo čebele, čmrlji, muhe, metulji in druge žuželke ter veter. V določenih primerih (npr. gojenje v rastlinjaku ali zimskem vrtu) pa žuželke ne morejo do cvetov in do oprašitve ne pride.

Vrtnine za zdravo rast in normalen razvoj potrebujejo ustrezna hranila. Čeprav je zemlja na vrtu z organsko snovjo bogata in videti zdrava, se lahko zgodi da nekatera zelenjava preprosto noče lepo uspevati. Listi se razbarvajo, porumenijo ali pa porjavijo. Takšne rastline ne uspevajo in pridelek bo slab ter skromen. Vzrok za težave je pomanjkanje mikrohranil, kot so magnezij, bor, fosfor, kalij, kalcij, železo. Vzrok je lahko tudi pomanjkanje dušika, kar lahko pomeni premalo organske snovi.

Zelenjavo, kot je korenje, motovilec in redkvica, običajno sejemo v ravne vrste. V gredo z motiko izkopljemo nekaj centimetrov dolg jarek in vanj razporedimo semena. Če jih sipljemo iz roke, jih je zelo težko razporediti enakomerno in na nekaterih mestih bodo pregosto, drugje preredko. Z uporabo vrvice lahko semena razporedimo veliko bolj enakomerno, tako pa bo treba kasneje odstraniti manj rastlinic.

Bučke v poletnih mesecih bogato rodi. Če imamo v zelenjavnem vrtu dovolj dobre pogoje in bučk ne napadejo plesni ali druge bolezni, bo pridelek zelo bogat. Pridelek je lahko tako bogat, da bučk ne bomo mogli sproti pojesti. Bučke lahko na različne načine shranimo in jih uporabimo kasneje preko jeseni in zime.

V vrtu naj ne bi uporabljali kemičnih snovi za zatiranje plevelov (herbicidi), gliv oz. bolezni na rastlinah (fungicidov) in škodljivih žuželk (insekticidi). Te snovi, ki jim rečemo pesticidi, so kemične spojine, ki imajo velik vpliv na okolje. Ne le, da uničijo tisto, čemur so namenjene, temveč negativno vplivajo na številne živali in rastline. Tudi ljudje nismo imuni na njihovo učinkovanje. Pri pretirani ali nepravilni uporabi lahko povzročijo težave, lahko pa zaidejo tudi sadje in zelenjavo, ki jo pridelamo na vrtu.

Ko se odločamo za sajenje različnih rastlin, se vedno srečamo z njihovimi zahtevami glede rastišča in vrtnih tal. Običajno so kot vrsta vrtnih tal ali tip tal navedeni: peščena tla, ilovnata tla in glinena tla. Vsak tip tal ima svoje lastnosti in vse rastline ne uspevajo v vseh vrstah tal.

Glavna prednost gojenja zelišč v posodah je, da lahko zelišča gojimo na okenski polici, terasi ali balkonu. Jeseni, ko se temperature znižajo, jih lahko prenesemo v toplejše notranje prostore in imamo preko cele zime na voljo sveža zelišča, ki sicer v našem okolju zime ne preživijo. Sajenje posameznih zelišč v lastne lončke je enostavno in ne zahteva tehtnejšega razmisleka. Če pa delamo v posameznih lončkih kombinirane zasaditve, pa je smiselno premisliti, katera zelišča posaditi skupaj.

Vrtove, ki so v bližini gozdov ali velikih travnikov in polja, pogosto obiskuje različna divjad.

Zaradi spreminjanja podnebja in s tem vremena je vedno več težav s pridelovanjem kapusnic, ki jih vedno bolj ogrožajo različni škodljivci. Topla poletja, mile zime in veliko dežja spodbuja razmnoževanje škodljivcev, ki napadajo brokoli, zelje, cvetačo, kolerabo, ohrovt, brstični ohrovt, redkev idr. Škodljivcev se vedno lahko lotimo s kemičnimi sredstvi, vendar pa obstajajo številne nekemične metode.

Strune so ličinke hroščev pokalic. Pri nas se pojavlja vsaj 150 vrst pokalic, največ škode pri nas pa povzroča 10 vrst iz rodu Agriotes. Na vrtu največkrat opazimo drobne »črvičke« v zemlji, ki napadajo gomolje krompirja in žrejo korenine drugih vrtnin. Zaradi tega vrtnine propadejo, gomolji krompirja pa so poškodovani, a povsem užitni.

Skoraj vsakdo, ki ima svoj vrt se prej, ko slej sreča z vrečko s semeni, ki leži na kakšni polici ali škatli že leto, dve ali dlje. Najpomembnejše vprašanje, ki se postavi pri tem, je, ali bodo semena vzklila. Rok trajanja semen je odvisen od več dejavnikov, najpomembnejša pa sta vrsta rastline in način, kako so bila semena shranjena.