Nasveti za okrasni vrt

Gnojenje, ki je pravilno razporejeno preko leta, zagotavlja bujno rast rastlin, veliko cvetov in bogat pridelek.

Kompost predstavlja okolje, ki zelo ustreza mišim, voluharjem in nekaterim drugim glodavcem. Toplota, ki jo proizvaja organska snov pri razpadanju in veliko praznih prostorov, so dejavniki, ki privlačijo miši in voluharje, da si v kompostniku najdejo dom. Ne miši ne voluharjev, čeprav so del narave, na vrtu ne maramo, ker povzročajo škodo in prenašajo bolezni, njihovih naravnih sovražnikov pa v urbanem okolju običajno ni. Tudi domača ali sosedova mačka ne bo vedno dovolj učinkovita.

Najpogostejše opravilo na trati je košnja trave. Košnja trava vzdržuje trato na primerni višini in spodbuja rast. Redna košnja zagotavlja gosto, lepo in zdravo trato, ki je prijetna za hojo. Travo kosimo v času rasti. Spomladi začnemo s košnjo, ko začne trava rasti in doseže višino, da jo je treba pokositi.

Jeseni se vrtnarji in lastniki vrtov spopadejo z velikimi količinami odpadlega listja. Z uporabo sesalnikov in grabelj na vrtu nastanejo bolj ali manj veliki kupi listja. Ta lahko konča na kompostu ali pa v posodi za biološke odpadke. Nekateri ga sežgejo, kar pa ni priporočljivo.

V vrtu, na balkonu in terasi lahko uporabljamo lonce in posode iz žgane gline ali plastike. Uporabljen material daje loncem dobre in slabe lastnosti, ki jih je smiselno upoštevati, ko se odločamo za nakup.

Glineni cvetlični lonci (terra cotta) so lep okras vrta in nepogrešljiv sestavni del sredozemskega vrta. Uporabljamo jih za sajenje različnih rastlin, s katerimi lahko popestrimo dvorišča, vrtne poti, vhode in druge dele vrta ali pa jih uporabimo na balkonu in terasi. Ker so izdelani iz žgane gline, so porozni in bolj občutljivi na mraz kot plastični lonci.

Trajnice potrebujejo jeseni nekaj nege, da jih pripravimo na zimo. Pravilno pripravljene trajnice bodo naslednje leto bujno cvetele in nas vse leto razveseljevale.

Izbira cvetličnih posod je zelo velika. Prevladujejo okrogli, kvadratni in podolgovati cvetlični lonci različnih višin. Nekateri so lepo oblikovani in lahko zelo lep okras v vrtu. Težava pa nastane, ko moramo napolniti posodo z zemljo in posaditi rastline. Nekateri cvetlični lonci so zelo visoki in vanje moramo nasuti veliko zemlje, da jih zapolnimo, čeprav vanje posadimo nizke rastline, ki potrebujejo le 15 do 20 cm zemlje.

Kompost je univerzalno gnojilo, ki ga pridelujemo sami. Iz njega lahko izdelamo tudi tekoče kompostno gnojilo, ki je primerno za gnojenje sejancev in mladih rastlin. Takšno gnojilo je šibkejše od komposta, vendar pa so hranilne snovi lažje dostopne rastlinam.

V vrtu naj ne bi uporabljali kemičnih snovi za zatiranje plevelov (herbicidi), gliv oz. bolezni na rastlinah (fungicidov) in škodljivih žuželk (insekticidi). Te snovi, ki jim rečemo pesticidi, so kemične spojine, ki imajo velik vpliv na okolje. Ne le, da uničijo tisto, čemur so namenjene, temveč negativno vplivajo na številne živali in rastline. Tudi ljudje nismo imuni na njihovo učinkovanje. Pri pretirani ali nepravilni uporabi lahko povzročijo težave, lahko pa zaidejo tudi sadje in zelenjavo, ki jo pridelamo na vrtu.

Poletje je čas, ko temperature preko dneva močno narastejo in živali ter ljudje se umaknemo z vročega sonca v senco. Rastline pa tega ne morejo storiti. Za življenje potrebujejo sončno svetlobo, vročina pa jim lahko oteži življenje, predvsem zaradi večje porabe vode in sušenja tal. V poletni vročini moramo rastline bolj temeljito zalivati.

Marsikateri ljubiteljski vrtnar se sreča s težavo, da se mu namesto lepe trate razvije mah. Še tako skrbna nega trate ne prepreči razvoja mahu, če so pogoji za njegovo rast dobri.