Bazen na vrtu
Bazen, z izjemo naravnega bazena, je tujek v vrtu. Sterilna, povsem prozorna voda, skozi katero se vidi modro dno, je pogled, ki se ne sklada z naravo. V naravi takšnih vodnih površin ni. Če se odločimo za bazen, ga v vrt vključimo tako, da bo ustrezal našim kopalnim navadam, poleg tega pa se bo čim bolje vključil v vrt.
Za bazen potrebujemo veliko prostora, ne glede na njegovo velikost, če ga želimo vključiti v vrt. Večji kot je vrt, manjši tujek bo bazen v njem, če ga bomo ustrezno zasadili. Bazen ne more biti osrednja točka vrta, razen če mu vrt povsem podredimo. Okoli bazena mora biti dovolj pohodnih površin, na katerih se lahko sončimo, ležimo, žogamo in podobno. Tla naj bodo tlakovana ali obložena z lesenimi deskami, ki jih redno čistimo. Če bomo hodili po travi in nato zaplavali v bazenu, bomo bazen onesnažili z odpadno travo, zemljo in drugo nesnago, ki ne sodi v bazen.
Okoli bazena zasadimo višje rastlinje v smereh proti odprtemu oz. javnemu prostoru. Najprimernejše so različne višje rastoče grmovnice, ki nas bodo zakrile pred pogledi sosedov in mimoidočih. Drevje ni najbolj primerno, saj bo metalo senco na bazen in na prostor ob bazenu, težave pa bomo imeli tudi z listjem, ki bo padalo v bazen.
Za vrt so najbolj primerni vkopani zidani ali montažni bazeni. Majhni bazeni, ki jih postavimo na trato, predstavljajo težavo, če jih postavimo za dlje časa, kot nekaj dni. Pod njimi bo trata propadla in ob koncu poletja, bomo na mestu bazena imeli veliko zaplato gole zemlje, ki bo takšna ostala do naslednje pomladi.
