Sajenje sadnega drevja

Za vsa sadna drevesa je značilno, da potrebujejo pravo sestavo tal. Idealna tla za sadno drevje so ilovnata tla, ki zagotavljajo bogat pridelek. Drevesa na peščenih tleh se pogosteje srečujejo s sušnimi razmerami, ker takšna tla ne zadržujejo vode. Peščena tla so bolj občutljiva na temperaturne spremembe in ne zadržujejo toplote. Spomladi se hitro segrejejo in tudi ohladijo, kar lahko povzroča težave z zmrzaljo. Glinena tla zagotavljajo dober pridelek, če poskrbimo za zadostno odcednost, vendar pa se spomladi počasi segrejejo, kar lahko vpliva na kasnejši čas zorenja.

Apnena tla so precej problematična za gojenje sadnih rastlin. Na apnenih tleh se redno pojavlja pomanjkanje železa in magnezija, ki ga sadno drevje potrebuje za uspešno rast in pojavljajo se kloroze (razbarvanja) na listih. Na to so posebej občutljive hruške in maline. Na takšnih tleh ne uspevajo vrste, ki potrebujejo bolj kisla tla, kot so ameriške borovnice.

Priprave tal se lotimo vsaj dva meseca preden posadimo drevesa. Če sadimo drevesa, ki so bila vzgojena v posodah in so v še vedno v posodah, jih lahko sadimo preko celega leta z izjemo obdobja, ko so tla zmrznjena. Drevesa, ki smo jih kupili z golimi koreninami, lahko sadimo v času mirovanja, torej jeseni, pozimi in v najbolj zgodnji pomladi, dokler ne začnejo odganjati.

Priprava tal za sajenje sadnega drevja

Pred sajenjem dreves tla ustrezno pripravimo. Tla dobro prekopljemo, da jih prerahljamo in po potrebi napravimo kemijske analize. Najpomembneje je, da napravimo test kislosti tal, ker tla z neustrezno vrednostjo pH močno zmanjšajo pridelek.

Večini sadnih vrst ustrezajo rahlo kiselkasta tla s pH vrednostjo med 6 in 6,5, le borovnice potrebujejo tla z vrednostjo pH med 4 in 5,5. Če so tla prekisla, jih poapnimo, če so preveč bazična (pH nad 7), pa jih zastiramo s kiselkastim kompostom in redno gnojimo z amonijevim sulfatom.

Če so tla slabo odcedna, ali pa na njih voda celo zastaja, izvedemo ukrepe za odvajanje vode. Prva rešitev, ki se obnese, kadar težave z vodo niso prevelike, je dodajanje organske snovi, kot je kompost ali hlevski gnoj. Organska snov razrahlja tla in jih napravi bolj prepustna za zrak in vodo. Če to ne pomaga, v zemljo vmešamo pesek ali gramoz. Če je vode preveč, napravimo drenažni sistem za odvajanje vode v izsuševalne jarke. Takšen sistem je primeren za območja, kjer voda pogosto zastaja. Če so tla preveč peščena in imamo stalne težave s sušo, potem zemlji dodamo manjše količine gline.

Gnojenju tal pred sajenjem dreves se izogibamo, da ne spodbudimo pretirane rasti zelenih delov, ki niso rodni. Pognojimo le, če so tla res revna.

Sajenje sadnih dreves

Če bomo drevesa posadili ob oporah, potem najprej pripravimo ustrezne opore, če bomo drevesa gojili ob zidu ali steni, potem napeljemo žice, če pa bomo uporabili prosto stoječe opore, pa postavimo stebre in napeljemo žice.

Posamezna drevesa sadimo dovolj narazen, da se bodo lahko nemoteno razvijala. Razdalja med drevesi je odvisna od vrste, sorte in vzgojne oblike. O tem se je najbolj pozanimati ob samem nakupu. Kadar drevesa sadimo ob zid, naj bodo vsaj 20 do 30 cm od zidu, da imajo dovolj prostora za razvoj korenin.

Za drevo izkopljemo jamo, ki je za vsaj tretjino širša od širine koreninskega sistema. Globina jame je odvisna od višine koreninskega sistema. Pomembno je, da korenin ne potlačimo in da je koreninski vrat v višini terena. Če bo jama pregloboka in bo koreninski vrat preveč v zemlji, bo drevo slabše rodilo ali celo propadlo. Prav tako ne sme biti cepilno mesto v zemlji, ker bo cepljeni del odgnal korenine in se bo izgubil vpliv podlage.

Dno jame potlačimo in na sredino nasujemo nekaj zemlje. 8 do 10 cm od središča zabijemo lesni kol, katerega višina je odvisna od izbrane vzgojne oblike. Kol bomo po treh letih odstranili, razen, če gre za pritlikave sorte, ki jih ne gojimo ob drugi vrsti opore. V jamo postavimo drevo tako, da so korenine lepo razprte in ne potlačene ali prepletene.

Jamo postopno zasipamo z zemljo in pri tem rahlo tresemo drevo, da se zemlja lepo razporedi med korenine. Zemljo vsake toliko časa previdno pohodimo oz. potlačimo, da ne nastajajo zračni žepi. Ko je jama skoraj povsem polna, z motiko prekopljemo tla ob robu jame, da jih razrahljamo in nato z zemljo izravnamo višino nad jamo.

Na koncu drevo privežemo na kol z mehkim trakom ali podobnim mehkim materialom, pri čemer med debelce in kol namestimo blazino, da ne bo kol poškodoval debelca.

Sadno grmičevje, kot so borovnice, ribez in maline sadimo enako kot sadno drevje, le da ne uporabimo kola.