Gojenje buč
Buče so zelenjava, ki jo v Sloveniji gojimo za pridelovanje bučnega olja (predvsem v Pomurju) in tudi za prehrano. Iz buč je mogoče pripraviti različne juhe, priloge, pite in drugo. So odlična vrtnina, ki nam popestri prehrano v jesenskih in zimskih dnevih. Če jih pravilno shranimo, jih lahko uživamo še do tri mesece po pobiranju.
Buče izvirajo iz Severne Amerike, kjer so še danes zelo popularne. V Združenih državah Amerike jih letno pridelajo za okoli 680 tisoč ton. So različnih velikosti, barv in tudi oblik, čeprav je večina bolj ali manj ovalnih. Plodovi so različno veliki in nekatere sorte lahko proizvedejo buče, ki tehtajo več kot 500 kg. Leta 2009 so vzgojili bučo, ki je tehtala 849 kg. Večina buč, ki jih gojimo v domačem vrtu, tehta med 2 in 10 kg. Ker so tako raznolike, se pogosto uporabljajo za okras domov v jesenskem času, predvsem majhne sorte.
Gojenje buč na domačem vrtu je zelo enostavno. So nezahtevna zelenjava, ki ne zahteva veliko nege. Dovolj jim je nekaj zemlje in redno zalivanje. Njihova slabost je, da se pogosto močno razrastejo in prerastejo bližnje grede, kjer z velikimi listi zamorijo drugo zelenjavo. Zato je smiselno, da jim namenimo čisto svoj del vrta ali pa jih ves čas močno obrezujemo, kar pa se bo poznalo pri količini pridelka.
Buče potrebujejo veliko sonca, zato jih sadimo na sončna mesta. Ker imajo velike potrebe po hranilih, spomladi na grede natresemo 4 do 8 cm debelo plast komposta. Sadimo jih, ko se zemlja ogreje nad 15 stopinj Celzija. Če jih sadimo na grede, jih sadimo v vrste 70 do 130 cm narazen, med vrstami pa naj bo od 1,5 do 2,5 metra. Če imamo na vrtu breg, jih lahko posadimo na vrh tako, da bodo rasle navzdol. V tem primeru naj bo med semeni okoli 130 cm.
Buče potrebujejo veliko vode, zato jih redno zalivamo. Pogosteje jih zalivamo v sušnih obdobjih. Če je le mogoče, ne škropimo po listih, da se ne pojavijo plesni. Če želimo velike plodove, redno gnojimo z dušikovimi gnojili. Priporočljiva je uporaba gnojila iz kopriv.
Če želimo vzgojiti nekaj večjih plodov, redno odstranjujmo cvetove in plodove, ki se razvijejo. Na vsakem poganjku pustimo le dva do tri plodove.
Dokler so rastline mlade, redno odstranjujemo plevel, kasneje pa samo moteči plevel, ki je višji od listov buč.
Z boleznimi in škodljivci običajno nimamo večjih težav. V vlažnih poletjih se lahko pojavi plesen na listih.
Buče pobiramo jeseni, ko dobijo pravo barvo. Na vrtu jih lahko pustimo dokler se ne pojavi zmrzal. Buče naberemo tako, da z ostrim nožem odrežemo pecelj približno 5 cm nad bučo. Z bučami ravnamo previdno, da ne poškodujemo kože. Poškodovane buče ne bodo dolgo zdržale in bodo začele hitro gniti. Buče operemo z vodo in jih obrišemo s krpo. Če želimo, da zdržijo dlje časa, jih lahko obrišemo z razredčeno raztopino belila, ki bo uničila spore morebitnih plesni in gliv. Trajnost buč bomo povečali, če jih bomo za dva tedna shranili v vlažnem prostoru s temperaturo med 25 in 28 stopinjami Celzija. Nato jih shranimo v suhem in temnem prostoru, kjer je temperatura okoli 10 stopinj Celzija. Tako shranjene buče bodo zdržale do 3 mesece.
Fotografija: Serge Bertasius Photography / FreeDigitalPhotos.net
