Načrtovanje sadnega vrta

Načrtovanje sadnega vrta je odvisno od količine vrst sadnih dreves, ki jih želimo zasaditi. Če se odločimo le za nekaj sadnih dreves, potem jih posadimo posamično v vrt, pri tem pa upoštevamo pravila načrtovanja za okrasni vrt. Drevesa imajo tu povsem enako vlogo kot okrasna drevesa, s to razliko, da jih nekoliko intenzivneje in drugače obrezujemo. Izbor različnih sadnih vrst in sort je velik, zato lahko vedno izberemo tiste sorte, ki najbolje ustrezajo vrtu.

Sadno drevje ima mesto v vseh vrtnih tipih in vrtnih stilih. Izjema je gozdni vrt, kjer rastni pogoji ne omogočajo uspešne rasti sadnih dreves. Pomembno je, da pri sajenju upoštevamo vsa pravila posameznega vrtnega stila.

Skupaj lahko zasadimo sadna drevesa v delu vrta, kjer ne rastejo druga drevesa, grmi in druge izstopajoče rastline. Takšna zasaditev je primerna, kadar imamo večje število sadnih dreves. V takšnem primeru drevesa in grme sadimo v ravnih vrstah in skupaj iste vrste. Če bomo posadili manjše število dreves, jih lahko razporedimo po vrtu med okrasne rastline.

Za vsako drevo načrtujemo dovolj prostora. Zato se že v fazi načrtovanja podrobno podučimo o lastnostih in zahtevah posameznih vrstah, da kasneje ne bomo imeli težav. Skupaj sadimo tiste vrste, ki imajo podobne zahteve glede nege in rastišča. Pazimo, da se medsebojno ne motijo, saj bo to zmanjšalo pridelek, imeli pa bomo tudi več dela z nego. Pozorni smo na zahteve sort glede opraševanja. Veliko sort je samooplodnih, nekatere pa potrebujejo v bližini drevesa iste sorte oz. vrste, da se cvetovi oprašijo in se razvijejo plodovi. To je pomembno tudi pri samosterilnih sortah. Pri nekaterih vrstah, kot je kivi, pa moramo imeti skupaj posajeni moško in žensko rastlino.

Različne sorte posamezne sadne vrste dozorijo v različnih časovnih obdobjih. Če imamo na vrtu večjo količino dreves iste sorte, bodo dozorela vsa istočasno. Da si porazdelimo pridelek, je smiselno izbrati nekaj zgodnjih in nekaj poznih sort.

V majhnih vrtovih smo omejeni z razpoložljivim prostorom. Posledično izbiramo sorte, ki so pritlikave, ali pa ne oblikujejo visoke in obsežne krošnje. Drevesa in grme oblikujemo v različne vzgojne oblike, ki zasedajo manj prostora, a omogočajo enako obsežen pridelek.

Lega sadnega vrta

Za sadni vrt je idealna sončna in zavetna lega. Polna sončna osvetlitev bo zagotovila kakovosten pridelek in aromatične sadeže. Lege na južnih pobočjih zagotavljajo bolj zgodnje zorenje, vendar pa spomladi spodbudijo zgodnejše cvetenje in posledično naredijo drevesa bolj ogrožena zaradi spomladanskih pozeb.

Ograje in zidovi na južni strani, ki so polno obsijani s soncem, omogočajo gojenje nekaterih vrst in sort, ki potrebujejo bolj toplo okolje. Ob številnih hišah v notranjosti Slovenije bomo na južnih stenah videli marelice in kivije ob oporah, ki potrebujejo nekoliko bolj toplo rastišče.

Deli vrta, ki so izpostavljeni mrazu, niso primerni za sadno drevje in grme. To so običajno najnižji deli vrta, kot so kotanje, grabni in vznožje hriba. Tu je običajno tudi manj sonca. Senčna območja na splošno niso primerna, ker drevje spomladi kasneje odžene, jeseni pa sadje včasih ne dozori dovolj. Vetrovne lege so tudi manj primerne, ker veter moti žuželke pri opraševanju in povzroča poškodbe plodov. Na vetrovnih legah si lahko pomagamo z vetrnimi zasloni.