Načrtovanje zeliščnega vrta
Najbolj enostavno je načrtovanje novega zeliščnega vrta na nastajajočem vrtu. Možnosti so povsem odprte in zeliščnega vrta ni treba prilagajati že obstoječemu stanu. Če pa se odločimo v zeliščni vrt spremeniti del obstoječega vrta, potem smo nekoliko bolj omejeni.
Lokacija
Pri izbiri primernega mesta moramo upoštevati, da bomo zelišča najverjetneje potrebovali vsakodnevno. Zeliščni vrt naj bo lahko dostopen in čim bliže kuhinji, da bodo zelišča čim bolj pri roki. Če blizu hiše oz. kuhinje nimamo dovolj prostora, potem je smiselno razmisliti o posaditvi najpogosteje uporabljanih zelišč v cvetlične lončke.
Večina zelišč za bujno rast potrebuje polno sonce. Zeliščni vrt umestimo tako, da bo prejel čim več sonca. Najboljše mesto je del vrta, ki je obsijan s soncem preko celega dneva. Ker zelišča potrebujejo za rast veliko vode, naj bo v bližini vodni priključek za cev za zalivanje.
Oblike
V praksi so zeliščni vrtovi simetrični in nepravilnih oblik. Simetrični zeliščni vrtovi so pravilnih oblik z ostrimi linijami ter pogosto posnemajo samostanske zeliščne vrtove. Nepravilni zeliščni vrtovi so sproščenih oblik in na različnih nivojih.
Simetrični zeliščni vtrovi
Simetrični zeliščni vrtovi so primerni za vrtove, kjer se morajo zeliščne gredice strogo ujemati s stilom celotnega vrta, tla pa so ravna. Primerni so tudi za majhne vrtove ali mesta, kjer ni veliko prostora. Simetrični vrtovi so najpogosteje okrogle, kvadratne ali pravokotne oblike. Zelišča so posajena v strogih linijah in z vseh strani lahko dostopna. Sestavni del simetričnih zeliščnih vrtov so tudi poti med gredami. Da z njih z lahkoto dosežemo vsa zelišča, naj grede ne bodo širše od 1 do 1,5 m. Če na posamezno gredo posadimo različne vrste, potem na najbolj oddaljeni del posadimo najvišja zelišča.
Gredasti kuhinjski zeliščni vrt ima ravne linije. Ker je sestavljen iz pravokotnih gred, ga je enostavno oblikovati in je primeren predvsem za začetnike. Grede so enakomerno razporejene in usmerjene v smeri vzhod-zahod. Med njimi so speljane poti, zunanji del vrta pa lahko obkroža nizka živa meja, cvetoče rastline ali grmovje.
Križni zeliščni vrt je simetrična oblika zeliščnega vrta, ki izvira iz srednjega veka. Središče vrta, kjer se križajo peščene poti, je okrogla greda z višje rastočimi rastlinami, sončno uro, vodnjakom ali kipom. Na zunanjem robu je nizka živa meja, ki je strižena v ravnih linijah. Namesto žive meje lahko zgradimo nizek kamnit zid. Grede so simetrične. Rastline morajo biti ves čas dovolj nizke, da središče vrta vidimo iz vseh smeri.
Križni zeliščni vrt
Zeliščno kolo je okrogel zeliščni vrt, ki z vrha spominja na leseno kolo voza. Grede so trikotnih oblik. Iz oboda vodijo poti proti središču, kjer se stikajo. Ta oblika je zelo primerna za visoke vrste zelišč. Premer zeliščnega kolesa naj bo vsaj 6 m.
Zeliščno kolo
Zeliščni vrtovi nepravilnih oblik
Zeliščni vrtovi nepravilnih oblik so primerni za vrtove, kjer tla niso ravna, razpoložljivi prostor pa je nepravilnih oblik. Grede so lahko na različnih višinah, med njimi pa so speljane bolj ali manj zavite poti. Zelišča sadimo v skupine glede na njihovo višino. Če v takšen vrt preveč ne posegamo, se bo razvil v zeliščni biotop.
Zeliščna spirala je primer zeliščnega vrta nepravilnih oblik. Primerna je za manjše vrtove, kjer želimo imeti veliko različnih vrst zelišč z različnimi zahtevami. Uredimo lahko ustrezne razmere tako za zelišča, ki potrebujejo veliko vlage, kot za zelišča, ki uspevajo v suhem okolju. Zeliščna spirala ima premer vsaj 3 m in je v središču vsaj 0,5 m višja kot na vstopu. Zunanji rob zgradimo s pomočjo kamnov. Na vstopu v spiralo, ki je na južnem delu, je majhen ribnik premera vsaj 0,75 m. Na tem delu uspevajo zelišča, ki potrebujejo več vlage. Višje rastoča zelišča posadimo v središče, na severni strani pa zelišča, ki uspevajo v polsenci.
Zeliščna spirala
Zelišča lahko sadimo posamično med zelenjavo. Takšen način je zelo priporočljiv, saj zelišča odganjajo nekatere škodljivce. Dobro se obnesejo tudi na okrasnih gredah, kjer jih lahko sedimo med trajnice.
Zelišča, ki dobro prenašajo obrezovanje in imajo enakomerno rast, lahko uporabimo za obrobe gred. Za to so primerni predvsem peteršilj, drobnjak in sivka.
