Obrezovanje okrasnega drevja
Okrasna drevesa, razen nekaterih sort, načeloma ne potrebujejo obrezovanja. Drevesa, ki imajo dovolj prostora za rast, razvijejo lepo in veliko krošnjo, ki je opazna od daleč. Takšna drevesa so tudi najlepša in lahko predstavljajo osrednjo točko vrta. Za obrezovanje se običajno odločimo zaradi pomanjkanja prostora ali pa zato, ker želimo drevo oblikovati drugače, kot je njegova naravna oblika.
Obrezovanje je velik nenaravni poseg v drevo, ki drevesu predstavlja stres. Nanj se običajno odzove z močnejšo rastjo in tvorbo novih poganjkov. To pomeni, da obrezovanje vodi v še več obrezovanja, če želimo obdržati obliko, ki smo si jo zamislili. Vsaka rez je potencialno mesto za okužbo z glivami, tako da lahko obrezovanje v najslabšem primeru lahko pripelje tudi do propada drevesa. Da je obrezovanje čim manj stresno in škodljivo drevesu, se držimo določenih načel, ki veljajo za obrezovanje okrasnega drevja.
Obrezujemo le listavce, medtem ko pri iglavcih le odstranjujemo suhe in bolne ali poškodovane veje.
Čas obrezovanja
Iglavce obrezujemo poleti. Tudi zimzelene listavce praviloma obrezujemo poleti, pri čemer jim le odstranimo suhe in bolne veje.
Listavce obrezujemo v dobi mirovanja. Najprimernejši čas je pozno jeseni in pozimi. Pozna zima in zgodnja pomlad nista primeren čas, saj se takrat drevesa prebujajo iz zimskega spanja in po deblu in vejah že tečeta voda in rastlinski sok. Če jih v tem obdobju obrezujemo, bo iz ran daljši čas tekla tekočina. Javorje, breze, orehe, divji kostanj in češnje obrezujemo avgusta, ko novi poganjki že dozorijo.
Potek obrezovanja
Ko se lotimo obrezovanja okrasnega drevesa, si drevo najprej temeljito oglejmo in si izoblikujmo predstavo o obliki, ki jo želimo doseči. Pri tem moramo upoštevati, da določene oblike ne moremo doseči samo z enim obrezovanjem, temveč je to postopek, ki lahko traja več let.
Po ogledu drevesa se lotimo dela. Najprej odstranimo vse mrtve veje in bolne veje. Nato izrežemo šibke veje in poganjke, ki rastejo preveč intenzivno. Nato se lotimo vej, ki jih nameravamo odžagati ali skrajšati.
Kadar skrajšujemo veje do 2,5 cm debeline, rez vedno naredimo 0,3 do 0,5 centimetra nad brstom. Če so brsti razporejeni nasprotno, naredimo ravno rez, če pa so nameščeni premenjalno, pa odrežemo poševno, tako da je višji del na strani brsta. Za rez uporabimo vrtnarske škarje. Rez mora biti gladka.
Če odstranjujemo veje ob deblu, jih odrežemo nekoliko nad vejnim ovratnikom, ki bo prerasel in zaščitil rano. To je odebelitev na veji tik ob deblu. Pri odstranjevanju vej debelejših od 2,5 centimetra uporabimo žago. Najprej zarežemo na razdalji 25 do 35 cm od debla s spodnje strani, da prežagamo lubje, nato pa nadaljujemo z zgornje strani. Tako preprečimo, da bi se lubje pri zlomu veje olupilo vse do debla. V naslednjem koraku zarežemo v bližini vejnega ovratnika s spodnje strani, da prerežemo lubje in nekoliko zažagamo v les. Nato nadaljujemo z zgornje strani vzporedno z ovratnikom vse do spodnje rezi.
Pomlajevanje okrasnih dreves
Stara drevesa, ki prerastejo prostor, ki jim je odmerjen, potrebujejo pomlajevanje. Pri pomlajevanju se močno poseže v krošnjo, da se spodbudi rast mladih poganjkov in se krošnja na novo oblikuje. Pomlajevanje okrasnih dreves je zahtevno in, če so drevesa visoka, tudi nevarno opravilo. Zato je najbolje to delo prepustiti arboristom, ki se ukvarjajo z nego in obrezovanjem drevja na urbanih površinah in vrtovih. Pri tem je pomembno, da izberemo pravega arborista, ki ima ustrezne certifikate arborističnih ustanov (tujih), saj je le takšen arborist ustrezno usposobljen za pomlajevanje okrasnega drevja.
Manjša drevesa lahko pomladimo sami, vendar pa ne smemo biti razočarani, če zaradi neustreznega posega drevo ne bo preživelo. Pomlajevanje traja dve do tri leta.
Drevje se lahko pomlajujejo preko celega leta z izjemo zgodnje pomladi, ko se drevje prebudi iz zimskega spanja. V prvi fazi odstranimo vse obolele in suhe veje. Nato razredčimo pregoste veje in odstranimo vse veje, ki se križajo ali prepletajo. V zadnji fazi odstranimo tiste veje, ki kvarijo ogrodje podobe krošnje. Obrezovanje spodbudi rast stranskih poganjkov, zato jih po potrebi odstranjujemo.
Po pomlajevanju drevo pognojimo s kompostom ali dobro uležanim hlevskim gnojem, gnojenje pa ponovimo še prvo in drugo leto po pomlajevanju.
Če drevesa sadimo v obliki žive meje, potem jih obrezujemo po načelih obrezovanja živih mej. Enako velja za drevesa, ki jih umetniško oblikujemo (npr. topiari).
