Zatiranje strun

Strune so ličinke hroščev pokalic. Pri nas se pojavlja vsaj 150 vrst pokalic, največ škode pri nas pa povzroča 10 vrst iz rodu Agriotes. Na vrtu največkrat opazimo drobne »črvičke« v zemlji, ki napadajo gomolje krompirja in žrejo korenine drugih vrtnin. Zaradi tega vrtnine propadejo, gomolji krompirja pa so poškodovani, a povsem užitni.

Pokalice

Na slovenskih vrtovih največ škode povzročajo solatna pokalica (Agriotes sputator), motna pokalica (Agriotes obscurus), poljska pokalica (Agriotes lineatus), žitna pokalica (Agriotes ustulatus) in Agriotes litigiosus. Ličinke teh pokalic – strune – se pojavljajo na travnikih, njivah in vrtovih. Najpogosteje se pojavljajo na vrtovih, ki so bili vsaj eno leto močno zapleveljeni oz. zaraščeni. Na vrt jih lahko zanesemo tudi s hlevskim gnojem, ki je star, uležan in zapleveljen, ali pa s kompostom, ki ga je prerasel plevel. Strune so običajno tudi na vrtovih, na katerih smo v zelenjavne gredice spremenili travnik.

Pokalice in strune

Hrošči so temnorjavi ali črni. Njihovo telo je podolgovato in sploščeno. Proti zadku se zoži. Veliki so od 7 do 11 mm. Samice odlagajo 0,4 do 0,8 mm velika okrogla ali ovalna jajčeca poleti. Na vlažnih tleh jih odložijo od 1 do 2 cm globoko, na suhih tleh pa do 10 cm globoko. Posamezna samica odloži od 70 do 660 jajčec v skupinah ali posamezno. Jajčeca odlagajo v bližino korenin na tla, ki imajo gosti rastlinski pokrov, ali pa na s plevelom prekrit hlevski gnoj ali kompost. Po 2 do 4 tednih se razvijejo ličinke – strune. Ličinke so najprej brezbarvne in velike do 6 mm. Z levitvami (do 15) rastejo in postanejo dolge do 35 mm. Telo je čvrsto in rumeno. Prehranjujejo se s koreninicami. Za preživetje morajo imeti dovolj veliko talno vlago. Če ta pade pod 40 %, poginejo. Prezimijo v tleh. Največ škode naredijo v poletnih mesecih, ko najbolj intenzivno žrejo. Njihov razvoj traja od 2 do 4 leta, odvisno od temperatur.

Škoda, ki jo povzročajo strune

Hroščki (pokalice) ne povzročajo omembe vredne škode. Prehranjujejo se s cvetnim prahom in listi rastline.

Strune se v zgodnjih razvojnih fazah prehranjujejo z organsko snovjo, ki je v tleh. Škodo začnejo povzročati ličinke višjih razvojnih faz. Prehranjujejo se s koreninami različnih rastlin, obgrizejo koreninski vrat ali pa se vanj zavrtajo. Zavrtajo se lahko v gomolje krompirja, korenje in repo. Objedajo tudi kalčke.

Največ škode naredijo v sušnih letih. Zaradi objedanja korenin rastline propadejo in se posušijo. Škoda na krompirju, korenju in repi je manjša, saj napadene in barvno spremenjene dele izrežemo, gomolj oz. koren pa uporabimo.

Uničevanje strun

Če se v vrt naselijo strune, jih bomo preganjali dlje časa. Zato je najboljša preventiva. Ne uporabljamo zapleveljenega hlevskega gnoja ali komposta. Tako bomo preprečili, da bi jih z gnojenjem prinesli na zelenjavni vrt. Okoli zelenjavnih gredic nasadimo kapucinke in žametnice. Njihov vonj odganja pokalice in strune.

V specializiranih trgovinah lahko kupimo različne pripravke iz apnenega dušika, ki se uporabljajo kot gnojila. Apneni dušik zakopljemo v zemljo v skladu z navodili proizvajalca in ob stiku z vodo se bo iz njega sproščal strupeni plin, ki bo pobil strune in polže. Apnenega dušika ne uporabljamo jeseni, saj rastline ne bodo uspele predelati dušika. Pred uporabo je smiselno v tla zakopati vabe za strune, kot so narezani gomolji krompirja ali jabolka, da privabimo čim več strun. To je še posebej pomembno, če pripravke uporabimo na praznih gredicah. Strune se praznih gredic premaknejo na gredice, kjer so rastline.

Kupimo lahko tudi različne pripravke za odganjanje. Temeljijo na osnovi vulkanske kamenine zeolit, ki so ji dodani izvlečki različnih rastlin. Nekatera gnojila imajo lahko dodane izvlečke rastlin za odganjanje strun.

Uporabljamo lahko tudi glivico Beavueria bassiana, ki okuži strune in te propadejo. Uporabimo lahko tudi nekatere ogorčice. Ta biološki način zatiranja je primeren za maj in za začetek oktobra.

V zemljo lahko namestimo tudi pasti za lovljenje strun. Uporabimo glinen cvetlični lonček premera od 10 do 12 cm, ki mu na dnu izvrtamo več lukenj. Lonček do polovice napolnimo z vermikulitom. Dodamo plast (cca 1-2 cm) koruznega in pšeničnega zrnja in do vrha nasujemo z vermikulitom. Vse skupaj zalijemo z decilitrom vode. V tla izkopljemo jamo toliko globoko, da lahko vanjo postavimo cvetlični lonček z vabo, do površine zemlje pa je še 6 cm. Lonček prekrijemo z 1 cm deblo plastjo zemlje. Vse skupaj prekrijemo s pokrovom – najbolje glineni podstavek za cvetlični lonček premera 16 do 20 cm. Pokrov zasujemo z zemljo. Po 14 dneh vabo odstranimo in uničimo strune, ki so se v njej znašle. Vabo namestimo, ko je temperatura tal presegla 10 stopinj Celzija.