Ročno opraševanje cvetov

CvetDa rastlina lahko ustvari semena, iz katerih se razvijejo nove rastlinice, mora priti do oprašitve cveta oz. oploditve. Za opraševanje običajno skrbijo čebele, čmrlji, muhe, metulji in druge žuželke ter veter. V določenih primerih (npr. gojenje v rastlinjaku ali zimskem vrtu) pa žuželke ne morejo do cvetov in do oprašitve ne pride. Ker cvet ni oprašen, se ne razvije plod ali seme, ki ga želimo vzgojiti. V takšnem primeru moramo cvetove oprašiti ročno.

Da pride do oprašitve cveta, mora priti do prenosa peloda s prašnikov na pestič. Pelod lahko prenesejo različne žuželke, med katerimi so najbolj univerzalne čebele, ali pa veter. Nekatere rastline so samooplodne, kar pomeni, da se same oplodijo z lastnim cvetnim prahom. To je še posebej zaželeno pri sadnih vrstah, da je pridelek večji.

V določenih primerih opraševanje po naravni poti ni mogoče. Lahko, da gre za moško in žensko rastlino, pa moške rastline ni v bližini, lahko so rastline v rastlinjaku, kjer ni vetra in žuželk ali pa cvetove zaščitimo pred oprašitvijo, da ne pride do križanja z drugimi sortami ali vrstami. V teh primerih bomo morali rastline oprašiti ročno oz. umetno, če želimo, da razvijejo plodove in semena.

Rastline lahko ročno oprašujemo na dva načina. Odtrgamo zrele prašnike, na katerih je že razvit pelod in z njimi nežno podrgnemo po pestiču cveta, ki ga želimo oprašiti. Drug način je, da uporabimo mehak slikarski čopič, s katerim najprej pometemo po zrelih prašnikih, da se ščetin prime cvetni prah. Če ima čopič ščetine temne barve, bomo cvetni prah večine rastlin zelo lahko opazili. Nato s čopičem pometemo po pestičih, ki jih želimo oprašiti. Da sta obe metodi uspešni, morajo biti zreli prašniki in tudi pestiči. Oprašitev je takojšnja, saj se pelod ob dotiku takoj prilepi na pestič.