Vrtno okrasje
Različno vrtno okrasje je sestavni element vrtov vse od antičnih časov dalje. V starem Rimu so vrtove vil krasili različni kipi in amfore. V času renesanse so v Italiji ponovno množično obudili to navado. Najprej so uporabljali kipe in vaze, kasneje pa tudi okrasne elemente, s katerimi so posnemali naravo. Največji skok v razvoju vrtnega okrasja se je zgodil v času baroka v Franciji, ko so se pojavili različni novi okrasni predmeti. V 19. stoletju je na vrtno okrasje močno vplivala množična proizvodnja kipov, posod iz litega železa in umetnega kamna.
Danes v vrtovih srečujemo različno klasično in moderno vrtno okrasje iz različnih materialov. Prevladujejo kamen, umetni kamen, žgana glina, lito železo, les in umetni materiali. Z njimi oblikujemo različne kipe, vodnjake, figure, posode in drugo. Namestimo lahko tudi različne zanimive večje kamne ali manjše skale in zanimivo oblikovane lesene tvorbe, ki nastanejo v naravi.
Kamnite plošče, stebri in skale so zanimiv okrasni element v vrtu
Vrtno okrasje ima v vrtu vedno pomembno vlogo, saj je točka, ki privlači pogled. Vsak, kip, amfora ali drug okrasni element naj ima jasno določeno mesto, ki ga oblikujemo tako, da privabi pogled. To je lahko točka na križanju poti, točka na koncu glavne poti ali osrednji del vrtnega kotička, ki se odpre med grmovjem. Takšna točka lahko v modernih vrtovih ustvari vtis večjega vrta.
Okrasni predmeti se morajo ujemati z vrtnim stilom in slogom. Predvsem v manjših vrtovih se držimo vrtnega sloga, da ohranimo harmonijo. Pozorni bodimo tudi na širšo okolico vrta. V mestno okolje ne sodijo kipi v antičnem stilu razen, če gre za res velik vrt. Pri tem pa mora biti tudi arhitektura hiše bliže klasicističnemu kot modernemu slogu.
Ko posamezni okrasni predmet postavljamo na vrt, pazimo, kako se v vrt vključuje. Vrt se čez leto spreminja in predmet se bo moral pravilno vključevati v vrtne razmere v vsakem letnem času. Preden neki okrasni predmet postavimo na svoje mesto, to mesto dlje časa opazujmo. Pozorni smo, kako se čez dan spreminja svetloba, s katerih delov vrta se ga vidi itd. Na ta način bomo dobili predstavo, ali je to mesto res primerno za naš predmet in kako naj mesto uredimo, da bo predmet najbolje prišel do izraza.
Predmet lahko stoji samostojno ali pa jih je več skupaj. Kipi so običajno dovolj izrazni, da lahko stojijo samostojno, enako velja tudi za vaze. Okrasne vrče in posode pa lahko namestimo po več skupaj in jih ustrezno obdamo z rastlinjem. Okrasni predmet je lahko postavljen samostojno v travo ali pa ga postavimo pred zaslon iz visokih trajnic, okrasnih trav ali grmovnic, ki tvorijo kuliso.
Učinki okrasnih elementov
Različni okrasni elementi imajo različne učinke na vrt. So lahko privlačna točka za poglede, povečajo ali pomanjšajo vrt, pomirjajo itd. Bistvenega pomena pa je, da se lepo ujamejo z rastlinami, ki predstavljajo okvir in ozadje.
Predmeti svetlih barv poživijo temnejše dele vrta. V temne kotičke prinesejo svetlobo in jih popestrijo. Temni predmeti so slabše vidni, zato skušamo zasaditi okoli njih svetlejše rastlinje in nanje usmeriti sončno svetlobo. Pisani predmeti vnesejo v vrt barvitost in so primerni za postavitev ob enobarvne žive meje.
Z velikimi kipi, amforami ali vazami mehčamo stroge ravne linije, kot so žive meje ali dolge ravne poti. Z majhnimi predmeti posamezni manjši vrtni deli vstopijo v vidno polje. Če jih namestimo ob poti, bodo sprehajalce spodbujali k pozornejšemu opazovanju vrta.
Če imamo formalni vrt, potem v njegovo središče namestimo vodnjak, sončno uro ali kip. Na ta način lahko poudarimo tudi središče kateregakoli drugega vrta. S stebri si lahko pomagamo, da manjše predmete dvignemo s tal na višino oči.
Posebno vlogo imajo okrasne posode. Te so lahko postavljene samostojno in bodo postale privlačna točka. Če jih zasadimo s pisanimi rastlinami, bodo postale še opaznejši del vrta.
