Klima zimskega vrta

Steklene površine zagotavljajo zimskemu vrtu dovolj svetlobe in prepuščajo sončne žarke, ki prostor ogrevajo. Da bo prijetno nam in rastlinam, ki bodo tu našle svoj življenjski prostor, moramo temperaturo in zračno vlažnost vzdrževati na primerni ravni. Pri tem je pomembno, kakšen tip zimskega vrta imamo, da mu, predvsem v zimskem času, prilagodimo klimo.

Klimatske razmere v zimskem vrtu narekuje sonce, ki spodbuja kroženje zraka in rastline, ki skozi različne procese oddajajo vodo in dvigujejo zračno vlažnost. Dnevno nočni cikel, ki se pri tem pojavi, lahko uporabimo za ogrevanje hiše, če imamo med zimskim vrtom in notranjim prostorom vrata, ki jih lahko odpiramo in zapiramo. Podnevi sonce segreva zrak, ki potuje v notranje prostore v zgornjem delu. V spodnjem delu se vrača hladen zrak. Ponoči vrata zapremo, da v notranje prostore ne prodira hladen zrak iz zimskega vrta. Ta se ponoči ohlaja, vendar ohlajanje blaži toplota, ki se preko dneva shrani v stenah, posodah, talni oblogi in drugih elementih. Na ta način je mogoče spomladi in jeseni privarčevati pri energiji za ogrevanje hiše oz. stanovanja, na letni ravni pa se na ta način tudi izniči večja poraba za ogrevanje zimskega vrta v hladnih in oblačnih zimskih dneh.

Zračenje

Zimski vrt zahteva dobro zračenje, ki ga moramo predvideti že v fazi načrtovanja. Pravilno načrtovan in izveden sistem zračenja zagotavlja stalno izmenjavo zraka in odvajanje odvečne toplote v poletnem času ter vlage. Z zračenjem vzdržujemo klimo, ki ustreza rastlinam in ljudem. Previsoke temperature slabo vplivajo na rastline, pa tudi ljudje se polenimo, visoka zračna vlaga pa povzroči razvoj gliv in plesni, ki napadejo rastline.

Sistem za zračenje mora biti prilagojen velikosti in obliki zimskega vrta. Osnovno pravilo je, da naj vsaj 10 % steklene površine tvorijo okna, ki jih je mogoče odpreti. Vstopne odprtine (okna) za zrak so nameščena na stranskih stenah ne previsoko. Skoznje prihaja svež hladen zrak. Izstopne odprtine (okna) so nameščene na zgornjem delu zimskega vrta (najvišji del strehe). Skoznje izhaja segret zrak, ki se zadržuje pod streho. Okna lahko odpiramo sami glede na občutek oz. temperaturo in zračno vlažnost v prostoru ali pa namestimo samodejni sistem prezračevanja, ki bo z odpiranjem in zapiranjem oken skrbel, da bo klima v zimskem vrtu vedno optimalna.

Senčenje

Ker zimski vrt deluje kot topla greda (zadržuje toploto), se bo poleti, če ne bomo preprečili dostopa sončnim žarkom, pretirano segrel in niti z odpiranjem oken ne bomo mogli ohranjati temperature na ustrezni ravni. Zato moramo zimski vrt senčiti.

Najbolj učinkovito je senčenje z zunanje strani. Na steklene elemente namestimo zunanja senčila, ki jih lahko po želji odpiramo in zapiramo. Takšno senčenje je najbolj učinkovito, saj sončnim žarkom preprečuje vstop v zimski vrt. Je najdražji način senčenja in zahteva veliko vzdrževanja.

Enostavnejša za namestitev in vzdrževanje so notranja senčila. Uporabimo lahko žaluzije, plise ali zavese iz blaga. Je pa takšen način manj učinkovit, saj sončni žarki segrejejo senčilo, ki nato deluje kot radiator.

Če imamo možnost, raje uredimo naravno senčenje. Pred zimski vrt posadimo listnato drevo ali pa obenj zasadimo vzpenjavke. Listje bo senčilo zimski vrt in tako preprečevalo dostop sončnim žarkom. Pomembno je, da zasadimo listnato drevo (ali drevesa), da pozimi ne bo preprečen dostop sončnim žarkom.

Naravno senčenje ima številne slabosti. Če je zimski vrt velik, eno drevo ne bo dovolj, saj bo ves čas v senci le del zimskega vrta. V takšnem primeru moramo namestiti notranja ali zunanja senčila. Če je drevo posajeno preblizu konstrukcije, lahko korenine poškodujejo talno ploščo in temelje. Jeseni bo listje padalo po steklenih površinah, ki bodo zato bolj umazane in jih bomo morali pogosto čistiti. Listje lahko zamaši morebitni žleb.