Oskrba in nega sadnega drevja

Glavni namen sadnih dreves je, da nam vsako leto rodijo čim več sadja. Če dreves ne bomo negovali in jih bomo prepustili same sebi, bo pridelek manjši in kakovost sadežev bo slabša. Če preko celega leta drevesa skrbno negujemo, bomo jeseni nagrajeni z veliko lepimi in slastnimi sadeži.

Nega sadnih dreves se začne ob koncu zime ali zgodnji pomladi z obrezovanjem. Obrezovanje je ključno za ohranjanje primerne oblike krošnje in za spodbujanje tvorbe plodov.

Zgodaj spomladi z gnojem ali kompostom zastiramo vsa mlada drevesa in drevesa, ki slabo uspevajo in skromno rodijo. Če se odločimo za gnojenje z umetnimi gnojili, kar v domačem vrtu sicer ni priporočljivo, jih trosimo po tleh do koder sega krošnja. Če opazimo, da drevesom primanjkuje posameznih elementov (npr. kalija, magnezija itd.), uporabimo posebna gnojila, ki jih doziramo strogo po navodilih proizvajalca.

Okoli dreves redno kosimo travo. Pokošeno travo sicer lahko odstranimo, vendar je bolj priporočljivo, da jo pustimo propasti, saj se tako vrnejo hranilne snovi. To je še posebej pomembno, če drevesa trpijo za pomanjkanjem kalija.

Ko se začnejo razvijati plodovi, moramo pri nekaterih drevesnih vrstah in sortah plodove redčiti, da dobimo debele in okusne plodove, ter preprečimo lomljenje vej zaradi prevelike teže plodov. Redčenje je potrebno predvsem pri hruškah, jablanah in slivah. Z rednim odstranjevanjem prekomernega števila plodov pri nekaterih sortah zagotavljamo velik pridelek v naslednjem letu. Število redčenj je odvisno od posamezne vrste, običajno pa redčimo dvakrat. Prvič redčimo, ko se začnejo oblikovati plodovi. Odstranjujemo vse poškodovane ali prizadete plodove. Drugič redčimo, ko so plodovi že bolj razviti. Odstranjujemo posamezne plodove, da napravimo prostor za druge. Redčimo s škarjami ali ročno.

V suhih in vročih poletnih dnevih po potrebi zalivamo.

Veje dreves, ki se prosto razvijajo, se bodo pod težo plodov močno povesile in v močnejšem vetru se lahko polomijo. Da se to ne zgodi, veje podpremo s koli ali rogovilami. Pri tem pazimo, da mesto stika zaščitimo z mehkim materialom, da se ne poškoduje lubje. Če je takšnih vej zelo veliko, lahko ob deblo namestimo kol, na katerega privežemo veje z zgornjega dela.

Redno pregledujemo kole in podpore in po potrebi zamenjamo ali popravimo poškodovane.

Spomladanska pozeba lahko na sadnih drevesih naredi veliko škode. Zaradi spomladanskih pozeb lahko propadejo cvetovi ali plodovi in posledično bo pridelek manjši, ali pa ga ne bo. Najboljša rešitev je izbira na mraz odpornejših sort, ali pa sort, ki cvetijo kasneje v pomladi. Ob napovedi zmrzali lahko manjša drevesa in grme pokrijemo s kopreno.

Sadno drevje redno, vsaj enkrat tedensko, pregledujemo ter iščemo morebitne škodljivce ali bolezni. Zatiramo jih čim prej, da se ne prenamnožijo in povzročijo večje škode.

Zahtevaj ponudbe
Knjiga o drevesih - Drevrsne vrste na Slovenskem