Živa meja
Živa meja predstavlja naravno zaščito vrta pred zunanjim okoljem. Varuje ga pred hrupom, pogledi, onesnaženjem in vstopom nepovabljenih ljudi. Živa meja je nadomestilo za leseno, zidano, kovinsko ali ograjo iz umetne mase. Ker je povsem naravna, se dobro vključuje v vrt. Zasadimo lahko žive meje različnih višin, odvisno od izbranih rastlin.
Žive meje ali živice so primerne za vsak vrt, ne glede na njegovo velikost, stil in obliko. V formalnem vrtu nizke žive meje zagotavljajo eno izmed ogrodij oblikovanja. Stroški zasaditve so običajno bistveno nižji od stroškov za postavitev ograje drugačne oblike. Zahtevajo pa več nege in vzdrževanja. Žive meje redno strižemo, običajno enkrat ali dvakrat letno, odvisno od hitrosti rasti.
Žive meje se običajno sadijo za označevanje mej in zaščito zemljišča. S svojo višino, ki jo lahko prilagajamo, ščitijo vrt pred hrupom, onesnaženjem in vstopom nepovabljenih. Gostejše, kot so, bolje opravljajo te naloge. So tudi odlična zaščita pred vetrom in jih sadimo na mestih, kjer želimo napraviti zavetje pred vetrom (npr. zaščitimo zelenjavni vrt). Živa meja, ki je visoka 1,5 m in ima prepustnost 50 %, zmanjša hitrost vetra na razdalji 7,5 m za polovico, pri razdalji 15 metrov za četrtino in pri razdalji 30 metrov za desetino.
Žive meje uporabljamo za razmejitev posameznih delov vrta. Z visoko živo mejo lahko povsem zakrijemo del vrta in tako napravimo intimen kotiček, ali pa velik vrt naredimo na videz manjši. Nizke žive meje so primerne za obrobke cvetličnih in zelenjavnih gred. Za to je še posebej primeren pušpan, ki ima nizko in počasno rast.
Živa meja nudi zavetje pticam in mesto za gnezdenje. Številne žuželke bodo tu našle svoje domovanje ali pa vir hrane. Cvetoče žive meje so odlična paša za čebele in čmrlje. Ker so v živi meji pri tleh manjše odprtine, bodo lahko vrt obiskovale različne koristne živali, kot so jež, žabe in druge. Tudi mačkam živa meja ne predstavlja ovire, psom, pa bo preprečila dostop, če bo dovolj visoka, da je ne bodo mogli preskočiti.
Zasadimo lahko rezane žive meje in prosto rastoče žive meje. Rezane žive meje redno obrezujemo. Zanje uporabimo različne drevesne vrste iglavcev in listavcev, ki prenašajo obrezovanje. Značilnost rezane žive meje so ostre linije in majhna potreba po prostoru. Redno jih obrezujemo. Prosto rastoče žive meje so pasovi grmovja, ki tvorijo živo mejo. So širše od rezanih in zahtevajo mnogo več prostora. Uporabljamo različne grmovnice, pri tem pa smo pozorni na njihovo višino, ki je lahko od 60 (pritlikave sorte) pa vse do 200 cm. Praviloma jih ne obrezujemo, le vsako drugo leto jih nekoliko razredčimo in pomladimo.
Pri oblikovanju žive meje in izbiri rastlin pazimo, da se bo živa meja lepo podala v širše okolje. Sklada naj se tudi s hišo, da bo del harmonije našega domovanja. Rezane žive meje lahko oblikujemo na različne načine. Oblika striženja naj bo prilagojena podobi vrta. Če je vrt v bolj formalnih stilih, potem naj bo tudi živa meja v čistih in jasnih linijah. Če pa je vrt bolj sproščen, pa naj bo temu prilagojena tudi živa meja. Med seboj lahko kombiniramo rastline različnih barv in oblik in tako ustvarimo različne barvne ter strukturne vzorce. Živa meja bo še posebej pisana, če bomo uporabljali grmovnice, ki cvetijo v različnih barvah in različnih letnih časih. Tako se bo živa meja čez leto ves čas spreminjala.
