Skalnjak

Kamenje v vrtu ima pomembno okrasno vlogo. Posamezni večji kamni ali manjše skale so lahko središče dela vrta, ki ga s tem naredijo bolj zanimivega. Kamenje in skale so del narave, zato lahko vedno najdejo svoje mesto v vrtu. Najpogosteje jih uporabimo v obliki skalnjaka, kjer posadimo rastline, ki rastejo na peščenih ali skalnatih območjih in drugje v vrtu ne bi uspevale.

Večina rastlin v skalnjaku pri nas izvira iz alpskega območja, zato nekateri celoten ali večji del vrta uredijo kot skalnjak in napravijo alpski vrt. Alpski vrt je čisto drugačen svet, kot je običajen za vrtove. V skalnjakih uspevajo rastline, ki potrebujejo veliko sonca in prenašajo zelo ostre podnebne pogoje. Primerne rastline so iz vseh glavnih skupin: trajnice, čebulnice, enoletnice in dvoletnice, grmovnice in tudi nekatera pritlikava drevesa.

Ker rastline za skalnjak potrebujejo veliko sonca, ga vedno postavimo tako, da je obrnjen proti jugu in nanj ne pada senca dreves, grmov, ograje ali drugega. Najboljša lokacija je na bregu. Skalnjak se najbolje obnese v velikih vrtovih ali podeželskem okolju.

Za izgradnjo skalnjaka bomo potrebovali skale in večje kamenje. Pri tem je pomembno, da uporabimo takšno kamenje in skale, kot jih najdemo v gorskem svetu. Rečno kamenje ni primerno, ker je preveč zaobljeno. Prav tako niso primerne skale iz kamnolomov, kjer jih lomijo. Takšne skale imajo preveč ostre in nenaravne robove. Skale in kamenje za skalnjak mora imeti izrazite robove, ki pa so nekoliko pobrušeni, tako kot so kamenje in skale v naših planinah in gorah. Prav tako morajo biti različnih oblik in velikosti.

Namesto skalnjaka lahko v vrtu naredimo druge površine, ki omogočajo rast rastlinam, ki uspevajo na skalnatih in peščenih rastiščih.

Suhi zidovi ali suhozidi nudijo podobne pogoje za rast, kot skalnjaki zato lahko v špranje sadimo različne manjše rastline. Tako napravimo pisan zid, ki se preko leta spreminja.

Grede v obliki melišč posnemajo naravna melišča, ki so značilna za visokogorja. Te grede so nekoliko nagnjene ali pa ravne, a nekoliko privzdignjene. Imajo dobro odcedno podlago, na kateri je gramoz in primerna prst za rast. Na njej uspevajo predvsem rastline, ki tvorijo blazine ali goste preproge.

Dvignjene grede so najbolj primerne za majhne vrtove, večjih vrtovih pa jih uporabimo kot ozke obrobe. Dvignjene grede so obrobljene s kamenjem, opeko, lesom ali betonom in so nekaj 10 cm dvignjene nad okolico. V njih lahko naredimo talno podlago, ki se povsem razlikuje od vrta in tako gojimo rastline, ki uspevajo v alpskem svetu.

Alpske rastline lahko sadimo tudi v korita in posode, kjer pripravimo primerno mešanico zemlje in poskrbimo za učinkovito odcejanje. Korita postavimo na sončna mesta in zasadimo rastline.

Vse te površine lahko kombiniramo s skalnjakom. Greda v obliki melišča je lahko podaljšek skalnjaka, dvignjene grede in korita pa so lahko ob poti, ki vodi do skalnjaka.