Cvetača

Brassica oleracea var. botrytis
Tip rastline: 
Sejanje / sajenje: 
marec
april
maj
junij
julij
avgust
oktober
november
Nabiranje: 
januar
februar
marec
april
julij
avgust
september
oktober
november
december

Cvetača je zelenjava, ki sodi med zeljevke. Gojimo jo kot enoletnico ali dvoletnico. Odvisno od sorte, zraste od 40 do 60 cm visoko in do 90 cm v premeru. Glava je lahko bele, rumenkaste, oranžne, zelene ali škrlatne barve. Žužkocvetka, oprašujejo čmrlji in čebele.

Sorte: 

Na trgu je več sto različnih sort, ki jih gojijo v različnih predelih sveta.

Zimske sorte:

  • 'Aprilex'
  • 'Asmer Snowcap'
  • 'Vilna'

Poletne sorte:

  • 'Alpha Paloma'
  • 'Montana'
  • 'White Summer'

Pozno poletne sorte

  • 'Autmn Glory'
  • 'Barrier Reef'
  • 'Canberra'
  • 'Plana'
  • 'White rock'
Rastišče: 

Cvetača uspeva v rodovitni, dobro odcedni nevtralni ilovnati vrtni zemlji. Potrebuje polno sonce in veliko talne vlage. Uspeva tudi v polsenci. Ker ne prenaša poletne vročine, jo sadimo na bolj hladna mesta. V Sloveniji dobro uspeva na nekoliko višjih legah, kjer je temperatura zraka poleti nekoliko nižja. Cvetači ne ustrezajo temperature nad 20 stopinj Celzija. Prezimne cvetače sadimo na zavetna mesta.

Nega: 

Cvetačo običajno sejemo na setvene grede ali setvene pladnje in jih kasneje presadimo na stalno mesto. Sejemo jih lahko tudi na stalna mesta. Čas sejanja je odvisen od tega, kdaj dozorijo. Zimske sorte sejemo pozno spomladi in presajamo poleti. Sorte, ki dozorijo zgodaj poleti, sejemo jeseni ali pa zelo zgodaj spomladi v rastlinjaku, presajamo pa sredi pomladi. Pozno poletne sorte sejemo v drugi polovici pomladi in presajamo na začetku poletja. Razdalja med posameznimi rastlinami je odvisna od njihove velikosti in sega od 50 do 70 cm.

Cvetača zahteva redno odstranjevanje plevela. Spomladi redno gnojimo, vendar smo pri uporabi gnojil z dušikom skromni. Preveč dušika vodi v tvorbo mehkih in neobstojnih glav. V poletni suši redno zalivamo. Poleti v sončnem vremenu bele glave prekrijemo z listjem, ki jih obdaja. Tako preprečimo, da se obarvajo.

Cvetačo moramo zaščititi pred številnimi škodljivci, predvsem pa pred polži, različnimi gosenicami in ušmi.

Razmnoževanje: 

S semeni spomladi.

Uporaba: 

Cvetačo pobiramo, ko glave dozorijo. Različne sorte dozorijo v različnih delih leta, tako, da lahko pridelujemo cvetačo večji del leta.

Nabiramo glave in liste, ki obdajajo glavo. Liste uživamo kuhane, glavo pa surovo ali kuhano. Pripravimo jo lahko kot zelenjavno prilogo, v solati, kot sestavni del solat itd.

Cvetača vsebuje različne snovi, ki koristijo zdravju, ki pa se s kuhanjem izgubijo. Pri kuhanju daljšem od 5 minut izgubi 20 do 30 % koristnih snovi, pri kuhanju daljšem od 10 minut 40 do 50 % in pri 30 minutnem kuhanju 75 %.

Zanimivosti: 

Prvi zapisi o cvetači in njeni uporabi segajo v 6. stoletje pred našim štetjem.

Obstajajo štiri glavne skupine cvetače: italijanska, severno evropska, severozahodna evropska in azijska. Cvetače v italijanski skupini so zelo raznolike. So enoletnice in dvoletnice s kultivarji bele, rjave, škrlatne in rumene barve. Iz kultivarjev te skupine so se razvili kultivarji drugih skupin. Severno evropska skupina vsebuje enoletne kultivarje. Razvili so jih v Nemčiji v 18. stoletju. Dozorijo poleti in jeseni ter se uporabljajo v Evropi in Severni Ameriki. Severozahodno evropska skupina ima dvoletne kultivarje, ki dozorijo pozimi in zgodaj spomladi. Razvili so jih v Franciji v 19. stoletju. Azijska skupina vsebuje kultivarje, ki jih gojijo v Indiji in na Kitajskem. Razvili so jih v 19. stoletju v Indiji.

Glave cvetače tvorijo matematične fraktale.