Eko vrt

Eko ali ekološki vrtovi (tudi biovrtovi ali biološki vrtovi) postajajo vedno bolj razširjeni. Zavedanje, da uporaba različnih umetnih kemičnih snovi nima dobrega vpliva na zdravje in okolje, je pripeljala številne ljudi do razmisleka, kakšna je hrana, ki jo pridelajo v domačem vrtu. Glavna lastnost eko vrtov je, da vse rastline gojimo sonaravno, torej v skladu z naravo posnemamo naravo in njene zakonitosti. Pridelek je nekoliko manjši, vendar pa nam ni treba denarja namenjati za nakup dragih umetnih gnojil in kemičnih pripravkov za zatiranje bolezni in škodljivcev. Biovrtnar vzdržuje ravnovesje med rastlinami, tlemi in živalmi in s tem zagotavlja stalni pridelek.

Eko zelenjavni vrt

Eko vrt ni stil vrta, je način ravnanja z vrtom. Takšen vrt je lahko iz različnih tipov in stilov, pomembno je le, da z vrtom ravnamo sonaravno. Vzgajati in negovati biovrt je bolj zahtevno kot navaden vrt. Ko gre v vrtu kaj narobe, moramo najprej ugotoviti kaj je vzrok za težave, nato pa moramo najti naravno rešitev. To zahteva obsežno poznavanje zahtev rastlin. Ne bo nam vsakokrat uspelo, vendar pa zaradi tega ne smemo obupati.

Če obstoječi vrt preurejamo v eko vrt, moramo pričakovati, da bomo nekaj časa imeli težave s škodljivci in boleznimi. To bo trajalo tako dolgo, dokler se v vrtu ne vzpostavi naravno ravnotežje. Tla so običajno izčrpana ali pa prenasičena s snovmi, ki v preobilju in pomanjkanju povzročajo težave pri uspevanju rastlin. Marsikatera rastlina bo propadla in težave s škodljivci bodo pogoste. A z vztrajnostjo, pozornim opazovanjem in razumevanjem dogajanja v vrtu bomo spoznali, katerim rastlinam vrt ustreza in kako zagotoviti čim večji pridelek. Tako pridelano sadje in zelenjava ne bodo privlačni in lepi na pogled, kot tisti iz trgovine ali tržnice, bodo pa zdravi in pridelani na način, ki naravi ne škoduje.

Pri eko vrtu moramo veliko pozornosti posvetiti tlom. Tla so osnova za dobro rodnost. Preden začnemo urejati zelenjavni vrt, je smiselno, da naredimo kemijsko analizo tal. Tako bomo spoznali pH tal (kislost, alkalnost), vsebnost hranilnih snovi in morebitno prisotnost težkih kovin. Na osnovi te analize bomo lahko izboljšali tla. Težka tla globinsko zrahljamo, medtem ko peščena tla le površinsko zrahljamo. Tla obogatimo s kompostom ali dobro uležanim hlevskim gnojem.

Za gnojenje uporabljamo predvsem kompost, ki ga pridelamo sami iz različnih bioloških odpadkov, ki nastanejo na vrtu in v kuhinji (ne uporabljamo odpadkov živalskega izvora). Gnojimo tudi z uporabo zelenega gnojenja. Če ugotovimo, da v tleh primanjkuje določenih elementov, pognojimo vrt z gnojili, ki jih pripravimo sami na rastlinski osnovi.

Kolobarjenje je sestavni del vsakega eko zelenjavnega vrta. S tem uravnavamo črpanje hranilnih snovi iz tal. Posamezne rastline počrpajo več posameznih elementov kot druge. Isto vrsto rastlin posejemo na isto gredo po preteku nekaj let. Tako lahko, če imamo pet gred, na isto gredo sejemo isto vrsto na vsakih pet let.

Razni škodljivci in bolezni so nadloga, ki se ji lahko ognemo na več načinov. Najboljši način je gojenje mešanih kultur. Skupaj sadimo tiste rastline, ki ugodno vplivajo druga na drugo in se medsebojno ščitijo pred škodljivci. Čebula in korenček sta tak primer, kjer čebula odganja korenjevo muho, korenček pa čebulno muho. Rastlin, ki odganjajo škodljivce, je veliko. Če pa se preveč namnožijo, ali pa se pojavijo bolezni, pa posežemo po pripravkih, ki jih sami izdelamo iz različnih rastlin.

Pošlji povpraševanje in pridobi ponudbe
Zanimive sorodne vsebine: