Oblikovanje vrta z vzpenjavkami
Vzpenjavke so pisana popestritev majhnih in velikih vrtov na vseh legah. Vzpenjavke gojimo zaradi lepih pisanih ali zanimivo oblikovanih listov, privlačnih cvetov ali prijetnega vonja. Listje nekaterih vzpenjavk se jeseni obarva v močnih barvah in opazno spremeni podobo vrta.
Vzpenjavke se lahko vzpenjajo po različnih oporah. Pri tem uporabljajo vitice, plezalne oz. oprijemalne korenine, se ovijajo, se oprijemajo s poganjki in podobno. Nekaterim moramo pri tem pomagati s tem, da jih pritrdimo na opore. Vzpenjajo se po različnih oporah: ograje, stebri, druge rastline, zidovi, stopnice itd.
V vrtu lahko napravimo različne stebre po katerih se vzpenjajo vzpenjavke
Lepota vzpenjavk pride do polnega izraza, če jih gojimo ob zidovih, ograjah ali stenah stavb. Takšne stavbe postanejo bolj zanimive, saj se lepše zlijejo z vrtom in postanejo mehkejšega videza. Enako velja za zidove, ki so običajno ostrih linij in pogosto delujejo kot tujek v vrtu. Z vzpenjavkami njihov videz zakrijemo in se zlijejo z zelenjem vrta. V primeru arhitekturno zanimivih stavb lahko vzpenjavke uporabimo kot arhitekturni element. V tem primeru je smiselno, da se posvetujemo z arhitektom, ki je stavbo zasnoval. Da bo stavba imela vse leto podoben videz, je smiselno uporabiti zimzelene vzpenjavke, kot je bršljan. Po drugi strani pa lahko listopadne vzpenjavke s stebli, ki so vidni od pozne jeseni do pomladi, na zanimiv način spremenijo videz hiše v zimskem času.
Pergole so namenjene sedenju, zato izberemo vzpenjavke, ki so najlepše podnevi in v letnem času, ko največ posedamo pod pergolo. Za poletno senco so primerne vzpenjavke, ki imajo velike liste, da bomo imeli gosto hladno senco. Če želimo imeti pergolo zeleno tudi pozimi, se odločimo za zimzelene vzpenjavke, kot je bršljan. Posebno zanimiv učinek lahko dosežemo, če ob vsak steber posadimo različno vrsto vzpenjavke, ki se nato na zgornjem delu prepletejo. S sroboti različnih barv lahko tako naredimo barvno pisano pergolo. Če pod pergolo pogosto obedujemo izbira vzpenjavk, ki dolgo cvetijo, ni najbolj primerna. Primer je glicinija, ki ima bujne in dišeče cvetove, ki pa po cvetenju odpadajo in so lahko moteči.
Stebri, preraščeni z vzpenjavkami, so zanimiv element v vrtu. Takšen steber je lahko del grede in s tem povzdigne gredo v višino. S stebri v ozadju cvetlične grede, ki so med seboj povezani z latami ali žicami, lahko napravimo zeleno ali cvetoče ozadje cvetlične grede. Samostojni stebri, preraščeni z rastlinami, so lahko osrednja točka dela vrta.
Vzpenjavke, se lahko vzpenjajo tudi po drugih rastlinah. Ker jih uporabljajo le za oporo, jim večje škode ne povzročajo, dokler ne sežejo do krošnje, kjer začnejo odvzemati svetlobo. Ob drevesa, ki se jim krošnja začne visoko od tal, lahko posadimo vzpenjavke, in jih režemo tako, da ne sežejo v krošnjo. Tako dobimo pisano deblo. Nekatere vzpenjavke lahko posadimo ob grme in jim pustimo, da plezajo po njih. Tako lahko dobimo zanimive barvne in strukturne kombinacije. Pri tem pa moramo paziti in pogosto poseči s škarjami, da preprečimo vzpenjavki, da bi začela preveč motiti grm.
Vzpenjavke lahko uporabljamo tudi kot pokrovne rastline. Primerne so tiste, ki imajo plazečo rast in lahko uspevajo brez opore. Paziti moramo, da v bližini ni drugih rastlin, po katerih bi se lahko vzpenjale. Dober učinek dosežemo, če jih posadimo ob vznožje brežine.
Vzpenjavke lahko gojimo v posodah. Primerne so predvsem tiste vrste, ki manj intenzivno rastejo in pa za vrste, ki ne prenašajo mraza in jih pozimi prenesemo na toplejše prezimno mesto. Če v posodo namestimo tudi oporo, lahko posode premikamo. Za gojenje v posodah so najbolj primerni bršljan in nekateri sroboti.
