Jesenska vrtna opravila
Jesen je čas pobiranja pridelkov. Je tisti del leta, ki najbolj nagradi vestnega pridelovalca sadja in zelenjave. To je tudi čas pospravljanja in priprave na zimski počitek. Jesen se v vrtu začne septembra in se zaključi novembra, ko temperature padejo ponoči pod ledišče.
September
Septembra se poletje prevesi v jesen. Dnevi se skrajšajo, konec meseca začne listje na drevesih spreminjati barvo in pojavijo se lahko prve slane (predvsem v višjih legah).
September je čas za sajenje trajnic in zimzelenih rastlin. V zemljo posadimo čebulice zgodaj spomladi cvetočih čebulnic. Sedaj je tudi čas za sejanje trate.
V sadnem vrtu obiramo hruške, grozdje in nekatere sorte jabolk. Sadimo maline in rabarbaro. Še zadnjič pognojimo jagode.
V zelenjavnem vrtu pobiramo zrelo zelenjavo. Fižola in graha ne izpulimo, temveč ga odrežemo tik nad zemljo, da v zemlji ostanejo korenine, ki z dušičnimi gomoljčki izboljšajo zemljo. Sejemo zimsko zelenjavo, kot je zimska solata, špinača, redkvice in motovilec. Na izpraznjene grede posejemo rastline za zeleno gnojenje.
V zeliščnem vrtu pobiramo semena zelišč, ki smo jih pustili, da dozorijo. V hladnejših delih postavimo plastični predor nad zelišči, ki so občutljiva na mraz. Namesto predora lahko uporabimo prekrivalo iz filca.
Oktober
Oktober je osrednji jesenski mesec. Drevje v okrasnem vrtu spremeni barvo. Iz zelene preide v rumenkasto, nato rdečkasto in na koncu rjavo barvo. Če so temperature nad lediščem in je vreme bolj suho, se listje lahko na drevesih ohrani preko celega oktobra do sredine novembra. V tem času se zelo lepo obarvajo japonski javorji.
Sedaj je primeren čas za sajenje dreves, grmov, vrtnic in živih mej. Presajamo grme. Posadimo vse pomladanske čebulnice. Presajamo in delimo trajnice. Zadnjič pokosimo trato. Ob koncu meseca oz. pred začetkom nočnih slan premaknemo vse rastline v posodah, ki ne preživijo zime na prostem, v rastlinjak ali na drugo prezimno mesto. Ko dalije odcvetijo, jih porežemo, izkopljemo in shranimo preko zime.
V sadovnjaku pobiramo zrelo sadje in ga shranjujemo za zimo. Sadimo sadna drevesa, ribez, kosmulje in drugo jagodičevje.
V zelenjavnem vrtu pospravljamo zrelo zelenjavo. Solato prekrijemo s plastičnim predorom ali plastičnimi okvirji s pokrovi. V toplih in sončnih dneh jih odkrijemo, zvečer pa ponovno pokrijemo, da zaščitimo pred nizkimi temperaturami. Paradižnike z nedozorelimi paradižniki odrežemo pri tleh in jih obesimo na glavo v toplem prostoru. Paradižniki bodo počasi dozoreli. Konec meseca poberemo vso zelenjavo, ki ne bo ostala na gredah pozno v zimo, grede zrahljamo in pognojimo ter zastremo.
Pred prvo zmrzaljo poberemo vsa zelišča, ki so občutljiva na mraz in jih posušimo oz. shranimo. Če smo spomladi posadili trajna zelišča, ki ne prezimijo na prostem, v grede, jih izkopljemo in posadimo v posode, ki jih še pustimo na prostem, dokler ne začne zmrzovati. Sadimo trajna zelišča. Delimo in presajamo trajna zelišča.
November
Dež, megla in nizke temperature so običajne za november, vendar pa so lahko novembra še številni dnevi topli in suhi. Drevje običajno v tem mesecu dokončno odvrže listje, ki ga lahko zberemo in kompostiramo.
Če vreme omogoča, še vedno lahko sadimo drevesa in grme. Trajnice porežemo in prekrijemo s plastjo grobega komposta ali druge zastirke. Sadimo čebulice narcis in tulipanov.
V sadovnjaku še vedno lahko sadimo drevesa in pobiramo zadnje zrele sadeže. Na debla dreves namestimo lepljive trakove, da ujamemo škodljivce.
Na zelenjavnih gredah pospravimo pozno korenje, peso in zeleno. Kodrasti in brstični ohrovt pustimo na gredah do zmrzali. Naredimo visoko gredo.
V zeliščnem vrtu poberemo še zadnja zelišča in jih posušimo. Zelišča, ki prezimijo na prostem, porežemo in jih še pred prvo zmrzaljo pokrijemo z 10 cm debelo zastirko iz grobega komposta ali drugega organskega materiala. Grede z enoletnimi zelišči prekopljemo. V rastlinjak ali na drugo primerno prezimno mesto prestavimo zelišča, ki ne preživijo zime na prostem, kot so rožmarin, roženkravt in lovor.
