Gradnja ribnika

Gradnja ribnika je velik poseg v vrt, ki ga je najbolje opraviti ob prvem urejanju vrta, sicer pa moramo sprejeti, da bo vrt nekaj časa videti kot gradbišče.

Gradnjo velikih ribnikov, bazenov in naravnih bazenov običajno prepustimo strokovnjakom, ki imajo potrebno znanje in opremo. Pri gradnji bazenov in velikih ribnikov se potrebuje bager. Za bazene se danes najpogosteje uporabljajo plastični kalupi različnih oblik, okviri s folijo, lahko pa se tudi sezidajo iz betona in ploščic. Bazen mora biti postavljen v skladu z navodili proizvajalca, da ne pride do poškodb. Pri velikih ribnikih in velikih naravnih bazenih lahko uporabimo folijo ali pa glino, s katero obdamo jamo. Če uporabimo glino, moramo položiti dovolj debelo plast, da je korenine rastlin ne predrejo in naredijo luknje, skozi katere bi lahko odtekala vode.

Manjše ribnike lahko izdelamo sami. Potrebovali bomo nekaj osnovnega orodja in pripomočkov ter nekaj dni časa, odvisno od tega kako velik ribnik želimo izgraditi.

Prvi korak pri gradnji ribnika je izdelava načrta. V njem predvidimo videz ribnika, njegovo globino, rastline, ki jih bomo posadili in druge elemente (kamenje, vodomet itd.). Globina ribnika je odvisna od rastlin in namena ribnika. Če delamo mlako za divje živali, potem naj bo globina do 35 cm, če pa delamo ribnik za ribe pa mora biti globok najmanj 100 cm, da voda pozimi ne bo zmrznila. Vsekakor globino ribnika prilagodimo potrebam rastlin, ki jih bomo sadili.

Gradnja ribnika s folijo

Najpogosteje se za gradnjo ribnikov uporablja posebna folija za ribnike. Na trgu so folije iz različnih materialov, odločimo pa se za čim bolj debelo in predvsem odporno na sončno (UV) svetlobo. Najbolj obstojne so butilne obloge. Debelina folije naj bo od 0,8 do 1,5 mm ali več. Na trgu so folije različnih velikosti in oblik, ki jih lahko prilagodimo lastnim potrebam.

Preden se lotimo dela, naredimo načrt ribnika. V njem predvidimo obliko, globino in širino. Določimo, kje bomo sadili posamezne rastline in kakšen bo breg. Velikost folije, ki jo potrebujemo, določimo tako, da širini in dolžini prištejemo po dvakratno največjo globino in na vsaki strani dodamo še 100 cm.

Ko smo naredili načrt ribnika, kupimo folijo in se lotimo dela. Na vrtu z vrvico označimo ribnik in se lotimo kopanja. Kopljemo s pomočjo lopate in krampa, če pa bo ribnik večji in globlji, si izposodimo majhen bager. Jamo izkopljemo v skladu z načrtom. Stene jame naj bodo pod kotom 20 stopinj, kar bo preprečilo, da bi se zemlja posipala. Z desko in vodno tehtnico preverimo, ali je rob jame vodoraven. Če ni, ga poravnamo. Iz jame odstranimo vse ostre kamne in ostanke korenin. Nasujemo 2 do 3 cm drobnega peska. Nanj položimo zaščitno oblogo iz filca, ki naj sega do vrha jame. Ta bo ščitila folijo pred poškodbami s spodnje strani. Folijo razprostremo preko jame in jo na robovih obtežimo s kamni. Po foliji ne hodimo. V ribnik začnemo točiti vodo. Najboljša je deževnica, če pa te nimamo, pa natočimo vodo iz vodovoda. Točimo počasi, da se folija prilagodi obliki jame, pri tem pa pomagamo z napenjanjem, da se ne ustvarijo prevelike gube. Ko je voda natočena, pustimo ribnik pri miru 3 do 5 dni, da se folija dobro uleže. Nato odrežemo odvečno folijo, tako da čez rob sega 15 do 20 cm folije. Nato položimo obrobne plošče ali kamenje ali pa folijo pritrdimo in prekrijemo s travno rušo.

Gradnja ribnika s plastičnim kalupom

Postopek je podoben, kot pri gradnji s folijo. Izkopana jama se mora zelo dobro prilegati kalupu, zato moramo na začetku zelo dobro označiti vse robove kalupa. Pri tem si pomagamo s palicami, vrvico ali peskom, ki ga uporabimo za oznako. Jamo najprej izkopljemo do globine stranskih polic kalupa, nato pa kalup položimo v jamo in označimo meje globljega dela. Izkopljemo še preostanek jame. Jama naj bo 5 cm globlja od kalupa. Z vodno tehtnico preverimo, ali je rob jame vodoraven. Če ni, ga ustrezno prilagodimo. Iz jame odstranimo vse kamenje in korenine, ki bi lahko kalup poškodovali in na dno nasujemo 5 cm drobnega peska. Kalup položimo v jamo in preverimo, ali je vodoraven. Natočimo 10 do 15 cm vode in zasujemo kalup z vseh strani do višine vode z izkopano zemljo, ki jo močno potlačimo. Natočimo novih 10 do 15 cm vode in ponovno zasujemo z zemljo ter potlačimo. Postopek ponavljamo, dokler ni kalup poln z vodo. Na koncu rob kalupa prekrijemo s kamenjem, travno rušo ali kamnitimi ploščami.

Gradnja betonskega okrasnega bazena

Gradnja betonskih okrasnih bazenov ali ribnikov je bolj zahtevna, zato jo je smiselno prepustiti strokovnjakom. Prednost takšnih bazenov je, da so trajnejši, kot ribniki iz kalupov ali folije. Pri gradnji betonskega okrasnega bazena v krajih, kjer pogosto in dlje časa zmrzuje, je treba stene oblikovati pod kotom 30 do 45 stopinj, da ne prihaja do poškodb.

Ko so dno in stene bazena suhi in trdni, jih je treba dobro premazati s premazom, ki zatesni beton in preprečuje, da bi se apnenec iz betona izločal v vodo. Vodo natočimo, ko je premaz suh, nato pa 14 dni spremljamo njeno pH vrednost. Če je 7, potem lahko naselimo rastline in živali, če pa se spremeni, pa moramo stene in dno ponovno premazati.

Zahtevaj ponudbe