Razmnoževanje sadnega drevja

Večji del sadnih dreves je bil vzgojen iz divjih oblik z različnimi križanji in cepljenji. Številnih sort ni mogoče vzgojiti iz semen, saj so tako vzgojene rastline običajno slabše rasti in ne rodijo tako kakovostnih plodov in količinsko tako obsežno kot starševska rastlina. Zato se večina sadnih dreves razmnožuje vegetativno, torej se podvaja. S semeni razmnožujemo le nekatere tropske vrste, orehe, kostanj in lesko.

Razmnoževanje s potaknjenci je enostaven način vegetativnega ali nespolnega razmnoževanja. Z rastline odrežemo zdrave in dobro razvite potaknjence, ki jih damo v posodo z zemljo za potaknjence. Ko se ukoreninijo, jih presadimo na grede. Z olesenelimi potaknjenci razmnožujemo trto, ribez in kosmulje. Potaknjence napravimo jeseni tako, da z matične rastline odrežemo olesenele poganjke letošnjega leta, jim odrežemo zeleni vršiček, osmukamo liste in pustimo nekaj brstov. Posadimo jih v gredo ali pa v lonce. Za presaditev so primerni po letu ali dveh. Borovnice in granatno jabolko razmnožujemo z neolesenelimi potaknjenci. Potaknjence odrežemo sredi poletja in jih damo v posode z zemljo za potaknjence. Robide razmnožujemo s potaknjenci z listnimi brsti. V poznem poletju odrežemo s poganjkov dele, ki imajo po en brst in list. Posadimo jih v lonce z zemljo, na prosto pa jih lahko presadimo, ko se ukoreninijo.

Številna sadna drevesa so sestavljena iz dveh sadnih sort ali celo vrst. Tako imam podlago, na kateri uspeva sorta. Podlaga običajno vpliva na intenzivnost rasti, cepljena sorta pa na kakovost in količino plodov. Nekatere podlage vplivajo tudi na odpornost na bolezni in škodljivce. Cepljenje je najpogostejša oblika razmnoževanja sadnega drevja.