Naravna gnojila iz rastlin

Ljubiteljski vrtnarji, ki se odločijo za povsem naravi prijazno vrtnarjenje, lahko sami pripravijo posebna gnojila. V vrtu večinoma uporabljamo kompost in hlevski gnoj, medtem ko naj bi se umetnih gnojil izogibali. Tu in tam pa se zgodi, da v vrtu začne primanjkovati katerega izmed elementov, ki jih ne moremo zagotoviti s kompostom ali hlevskim gnojem. Gre predvsem za elemente, ki jih rastline potrebujejo v majhnih količinah, a so nujno potrebni za uspešno rast. Takrat si pomagamo z mineralnimi (umetnimi) gnojili, ali pa z gnojili, ki jih izdelamo sami iz različnih rastlin.

Za izdelavo naravnih gnojil uporabljamo rastline, ki kopičijo določene elemente iz tal. Rastline lahko poiščemo v naravi ali pa jih gojimo v vrtu.

Tekoče gnojilo iz kopriv

Iz kopriv lahko izdelamo univerzalno gnojilo, ki je bogato z dušikom, vsebuje pa vrsto različnih mineralnih snovi.

Gnojilo izdelamo tako, da naberemo koprive in jih namočimo v vodi. Kilogram kopriv narežemo in namočimo v 10 litrih. Uporabimo lahko tudi 200 g narezanih suhih kopriv. Koprive naj bodo namočene toliko časa, da se bo tekočina prenehala peniti. To traja nekaj dni, v tem času pa bo začela tekočina močno smrdeti. Tako pripravljeno gnojilo razredčimo v razmerju 1:10, kar pomeni, da iz 10 litrov pripravka dobimo 100 litrov gnojila. Z gnojilom zalivamo tla pod rastlinami. Zelenjavo lahko poleti s koprivnim gnojilom zalijemo enkrat tedensko.

Gnojilo iz gabeza

Gabez vsebuje veliko železa, kalcija, kalija, mangana, fosforja in nekatere druge snovi. Gnojilo iz gabeza krepi in bogati rastline.

Gnojilo pripravimo tako, da narežemo 1 kg gabezovih stebel in listov ter jih namočimo v 10 litrih vode. Po nekaj dneh namakanja se bo gnojilo prenehalo peniti, postalo bo rjave barve in imelo vonj po gnojnici. Gnojilo razredčimo v razmerju 1:10, kar pomeni, da na 1 liter gnojila damo 10 litrov vode. Poleti z gnojilom enkrat tedensko zalivamo zelenjavo.

Liste gabeza lahko kompostiramo in s tem dvigujemo kakovost komposta.