Oblike listov

List je rastlinski organ, ki ima zelo velik pomen za rastlino. V listih s procesom fotosinteze nastajajo hranila, ki jih rastlina potrebuje za rast in razvoj. Listi so različnih oblik. Oblika listov je značilna za rastlinsko vrsto, se pa lahko razlikuje med posameznimi sortami. Večina rastlin ima vse liste enake oblike, pri nekaterih vrstah pa se na isti rastlini pojavljajo listi različnih oblik. Takšen primer je bršljan.

Na posamezni rastlini so lahko listi nameščeni na tri načine:

• premenjalno ali spiralasto – listi so nameščeni tako, da je v isti ravnini samo en list, nato pa je nad njim pod določenim kotom zamaknjen naslednji list, nad njim zopet pod določenim kotom naslednji in tako naprej; listi tvorijo spiralo;
• nasprotno – po dva lista sta si nasproti v isti ravnini;
• vretenčasto – po trije ali več listov je v isti ravnini in tvorijo vretenca.

Listi se po obliki delijo na enostavne liste, deljene liste in sestavljene liste.

Enostavni listi

Enostavni listi imajo celo listno ploskev, ki je na robu lahko bolj ali manj nazobčana. Celorobi listi imajo gladek rob brez zobcev. Nazobčani listi imajo lahko rob z različno velikostjo in obliko zobcev. Nekateri listi so lahko dvojno nazobčani. Na večjih zobcih so še manjši zobci. Nazobčanim listom rečemo tudi napiljeni ali nažagani.

Črtalasti listi so na videz zelo enostavni listi. Konica lista je običajno trikotna ali nekoliko zaobljena, enako je dno lista, kjer izrašča listni pecelj. Listna ploskev je simetrična in listni rob je vzporeden. List je lahko zelo ozek, da je videti kot iglica, ali pa širok nekaj centimetrov.

Ledvičasti listi imajo listno ploskev v obliki ledvice. List je na listnem dnu zaokrožen proti središču lista, kar mu da značilno obliko. Ledvičaste liste ima ciklama.

Srčast list je podoben grafični predstavi srca. Konica lista je običajno trikotna od nje pa se listni rob najprej ravno nato pa ovalno oddaljuje. Ob listnem dnu listni rob močno zavije navznoter, kjer izrašča listni pecelj.

Kopjast list spominja na konico kopija. Je trikotne oblike z ošiljeno listno konico.

Suličasti list ima obliko konice sulice. Zgornji del je trikotne oblike, spodnji pa podolgovato ovalne ali pa tudi trikotne.

Lopatičast list je na vrhu zaobljen, listni rob pa se hitro ovalno oddalji od osrednje listne žile. Od skrajne zunanje točke se počasi približuje osrednji listni žili, ki jo doseže na listnem dnu. Videz lista je podoben lopatici.

Eliptični list ima obliko elipse. Listna ploskev je sestavljena iz dveh pol elips. Najširši del listne ploskve je na sredini lista.

Jajčasti list ima listno ploskev jajčaste oblike. Najširši del listne ploskve je zamaknjen proti dnu lista.

Deljeni listi

Listna ploskev pri deljenih listih je sestavljena iz različnih listnih krp. Listne krpe so samostojni deli listne površine. Posamezne listne krpe med seboj ločijo zareze, ki lahko segajo do glavne listne žile ali do listnega dna.

Pri dlanasto deljenih listih listne krpe izraščajo iz dna lista. Število listnih krp je odvisno od rastlinske vrste, a običajno ne presega 7. Listne krpe so lahko ponovno deljene in takrat so listi 2-krat dlanasto deljeni.

Pri pernato deljenih listih listne krpe izhajajo iz glavne listne žile. Listne krpe so lahko ponovno večkrat deljene. Listi so 2-krat, 3-krat ali večkrat pernato deljeni.

Sestavljeni listi

List je sestavljen iz več posameznih lističev. Lističi so povezani z listnim pecljem ali pa listnim vretenom. Jeseni lahko odpade celoten list ali pa posamezni lističi.

Dlanasto sestavljeni listi imajo lističe, ki izraščajo iz vrha listnega peclja. Ti listi imajo 3, 5, 7 ali več lističev.

Pernato sestavljeni listi imajo lističe, ki izraščajo iz listnega vretena. Če se listno vreteno konča z lističem, je list lihopernat (ima liho število lističev), če pa se konča z vitico, je sodopernat (sodo število lističev). Lističi so lahko sestavljeni iz lističev, kar pomeni, da so 2-krat, 3-krat ali večkrat pernati.