Vzdrževanje in oskrba ribnika

Pravilno izdelan in zasajen ribnik ne potrebuje veliko vzdrževanja in oskrbe. Redno skrbimo za kakovost vode in po potrebi redčimo in razsajamo rastline.

Če je med rastlinami in živalmi v ribniku vzpostavljeno ravnotežje, bo voda bistra in zdrava. V primeru hitre spremembe števila rastlin ali živali se lahko takšno ravnovesje podre. Tudi nenačrtovan dotok vode (iz vodovoda ali meteorne vode) ali vnos večje količine organskih snovi, lahko podre to ravnotežje. V takšnem primeru se začnejo pojavljati alge, voda pa lahko postane kalna.

Alge se pojavijo, če se poveča količina organskih in mineralnih snovi. Alge dobro uspevajo v kisli vodi, zato je pojav alg znak, da pH vode ni nevtralen (7). Če se pojavijo alge, jih lahko ročno odstranjujemo, vendar pa s tem ne odstranimo vzroka njihovega pojava. Če se je v ribniku pojavilo preveč organske snovi (npr. odpadlo listje), potem jo odstranimo. Redno odstranjujemo propadle dele rastlin in jih kompostiramo. Preverimo pH vrednost. Če je voda kisla, več tednov zapored postopoma dodajamo zmlet apnenec, dokler voda ne postane nevtralna (pH 7). Posadimo vodne rastline, ki intenzivno sproščajo kisik (oksigenatorske rastline) in zasadimo rastline, ki prekrijejo 50 do 70 % površine ribnika in s tem zmanjšajo količino algam dostopne sončne svetlobe. Le v skrajnih primerih, če ne pomaga nič drugega, uporabimo kemične pripravke za zatiranje alg (algicide).

Iz ribnika redno odstranjujemo odpadlo listje, veje in druge organske odpadke. Pogosteje čistimo jeseni, ko z dreves odpada listje. Da preprečimo naletavanje listja na vodno površino, preko ribnika položimo mrežo. Vsakih nekaj let ribnik izpraznimo in z dna odstranimo mulj in druge organske odpadke. Pred zimo prestavimo rastline, ki ne prenesejo zmrzali, v vedra in na prezimno mesto, kjer temperatura ne pade pod ledišče.

Ko začne zmrzovati, v ribnik namestimo plavajoči grelec, ki bo ves čas grel toliko, da del vodne površine ne bo zamrznil, ali pa žogo. Če površina povsem zamrzne, se bodo pod led ujeli plini, ki nastajajo pri razkrajanju organskih snovi, led pa bo poškodoval stene ribnika.

Vodne rastline občasno presadimo in razdelimo. Spomladi ali jeseni razredčimo rastline, ki so se preveč razrasle. Potopljene vodne rastline razredčimo z grabljami, plavajoče vodne rastline pa s pomočjo plavajoče vrvi, s katero ujamemo rastline in jih poberemo z grabljami. Škodljivci na rastlinah se redko pojavljajo, saj jih večinoma pojedo druge živali. Če se pojavijo, jih očistimo z roko, ali speremo s cevjo za zalivanje. Nikoli ne uporabljamo škropiv in drugih kemičnih pripravkov. Bolezni se skoraj ne pojavljajo. Najbolj občutljivi so lokvanji. Na njih se pojavijo glivične bolezni, ki povzročijo rumenenje listov. Če se preveč razširijo, rastline poberemo iz ribnika in jih v posebni posodi obdelamo z bakrovim fungicidom.

Če se nenadoma in hitro začne zniževati gladina vode v ribniku, potem je prišlo do poškodbe neprepustne plasti. Ribnik izpraznimo in popravimo luknjo. Pri betonskem okrasnem bazenu razpoke očistimo in zadelamo z malto ter prekrijemo z zaščitnim premazom. Bazeni s kalupi lahko počijo zaradi posedanja. Za popravilo uporabimo popravljalni komplet z umetnimi vlakni, ki se uporablja za popravilo vozil in čolnov. Če imamo ribnik s folijo, potem poiščemo nastalo luknjo in jo prelepimo s kosom folije, ki smo jo shranili za rezervo.