Gozdni vrt
Gozdni vrt ali gozdnati vrt je posebna oblika vrta, ki ga lahko ustvarimo le, če imamo dovolj prostora, ali pa se vrt pri hiši nadaljuje naprej v pravi gozd, ki je v naši lasti. Gozdni vrt je miren prostor z naravnimi skupinami dreves in podrastjo. Pri tem čim bolj posnemamo pravi gozd. Za tak vrt potrebujemo vsaj 1.000 m2 veliko zemljišče, pri tem pa moramo računati, da drevesa rastejo počasi in bo vrt dobil primerno podobo šele po več letih. Pogosto boljša rešitev je, da v del vrta zasadimo skupino dreves in oblikujemo gozdnati kotiček.
Za gozdni vrt je smiselno izbirati drevesa, ki imajo nekoliko redkejšo krošnjo, da bo do tal prišlo vsaj nekaj svetlobe in se bo lahko razvila podrast. Primerna drevesa so hrasti, breza, divja češnja in bori. Druge drevesne vrste imajo pregoste krošnje in pod njimi le redko uspevajo druge rastline. Izogibajmo se predvsem iglavcem. Lahko pa na severni strani posadimo nekaj teh dreves, če imamo pred njimi odprt prostor. Tako bo sonce prihajalo tudi v notranjost in tla bodo ozelenela.
Senca gozdnega vrta ustreza hostam.
V podrast sadimo rastline, kot so ciklame, zvončice, teloh, okrasne koprive, trobentice, naprstec, zvončki, podlesne vetrnice in druge. Ideje za zasaditve bomo lahko dobili na sprehodu skozi gozd, kjer si lahko ogledujemo različne rastline, v vrtnariji pa poiščemo okrasne sorte, ki so za v vrt bolj primerne. Če bo vrt pravilno zasnovan, se bodo same naselile različne divje rastline. Če pripravimo primerna tla, je gozdni vrt odlično okolje za praproti.
Poti v gozdnatem vrtu naj bodo mehke, da bo hoja po njih prijetna, tako kot je hoja po gozdu. Poti utrdimo in jih posujemo z lubjem, iglicami ali drugim sipkim materialom. Ne uporabljamo kamnitih plošč, tlakovcev ali kamenja. Če imamo manjši graben ali studenček, lahko izdelamo enostaven leseni most. Poti naj bodo ozke in zavito speljane. Poti ravnih linij v gozd ne sodijo. Nekje sredi dreves naredimo kotiček za posedanje z lesno klopjo.
Če se odločimo za gozdnati vrt, moramo posebno pozornost posvetiti bližnji okolici in sosedom. Drevesa bodo sčasoma zrasla več deset metrov visoko in metala senco daleč naokoli. To je lahko zelo moteče za sosede, predvsem tiste na severni in vzhodni strani. Poleg tega pa so lahko visoka drevesa problematična ob močnih vrtovih, saj jih veter lahko prelomi ali izruje. Pri tem nastane škoda, ki je lahko še posebej velika, če padejo na hišo.
