Modro kosteničevje, sibirska borovnica
Modro kosteničevje, ki ga imenujemo tudi sibirska borovnica, je grm, ki zraste do 2 metra visoko in široko. Listi so ovalni, dolgi od 3 do 8 cm in nasprotno nameščeni. Listni rob je gladek. So sivkasto zelene barve. Cvetovi so rumenkasto beli, nameščeni v parih. Plodovi so modri podolgovati in valjasti. Vsebujejo do 20 semen. Cvetovi in plodovi se pojavijo pri starosti 3 do 4 leta. Žužkocvetka.
Za slovenske razmere so najbolj primerne sorte
- ’Aurora’
- ’Borealis’
- ’Jugana’
- ’Honeybee’
- ’Boreal Beauty’
- ’Boreal Beast’
Sibirska borovnica dobro uspeva na vseh vrstah tal, pomembno je, da so vlažna, bogata z organsko snovjo in kisla. Najbolj ji ustreza pH 5,5 – 6,5. Potrebuje sončno mesto. Dobro prenaša zelo nizke zimske temperature.
Na ustreznem rastišču ne potrebuje veliko nege. V sušnem obdobju redno zalivamo.
V prvih treh letih odstranjujemo odmrle poganjke. Obrezujemo po obiranju plodov. Odstranjujemo poškodovane poganjke in šibke poganjke. Ko je grm močno razvit, občasno pri tleh odrežemo posamezne stare poganjke, da spodbudimo rast novih poganjkov.
Razmnožujemo s semeni. Pred sejanjem odstranimo pulpo, ki obdaja seme. Sejemo na vlažno mesto poleti. Razmnožujemo lahko tudi s potaknjenci poleti ali jeseni.
Modro kosteničevje gojimo zaradi sadežev. Sadeže jemo surove. Če jih posušimo, jih lahko uporabimo za čaj. Plodovi vsebujejo veliko C vitamina. Sadeže uporabljamo za marmelado.
Rastlina ni samooplodna. Priporočljivo je, da na vrtu posadimo vsaj dva grma.
Sadeži modrega kosteničevja so zreli, ko je notranjost vijolična ali temno modra. Barva sadeža je sicer modra in deluje zrelo, vendar dokler je notranjost zelena, je kislega ali trpkega okusa.
