Oblikovanje vrta z drevesi

Drevesa skupaj z grmovjem tvorijo ogrodje vrta, ga omejujejo in razširijo v višino. Drevesa so vidni vezni člen med vrtom in okolico: zaradi svoje velikosti so opazna v širši okolici in ne le v vrtu. Nudijo zaščito pred vetrom, hrupom in pogledi z ulice ali sosednjega vrta.

Drevesa običajno dosežejo velike dimenzije, a rastejo počasi. To moramo upoštevati pri snovanju vrta. Vse prepogosto želijo lastniki vrtov imeti že na začetku čim bolj zelen vrt in zato posadijo veliko dreves, da dosežejo želeni učinek. Drevesa z leti rastejo in razvijejo lepo krošnjo šele po desetletju ali več. Če so posajena pregosto, potem krošnje ne morejo razviti in ne dosežejo lepote, ki jo želimo. Zato moramo pri načrtovanju vrta zelo dobro razmisliti, kako gosto bomo drevesa sadili in sprejeti dejstvo, da vrt ne more biti že od začetka takšen, kot smo si ga zamislili. Vrt je skupek živih organizmov (rastlin in živali), ki se s časom razvija in spreminja. Če želimo na vsak način že od začetka imeti čim več dreves, potem zasadimo nekaj dreves dovolj oddaljenih med seboj, da bodo lahko razvila krošnjo, mednje pa nekaj hitro rastočih vrst. Te bomo posekali, ko bodo naša glavna drevesa dovolj zrasla in začela razvijati krošnje.

V majhnih vrtovih smo močno omejeni s prostorom. Zelo moramo biti previdni z izbiro dreves, saj s posaditvijo napačnih dreves vrt povsem uničimo. Za majhne vrtove tako niso primerne lipe, divji kostanj, bukev, platana, robinija, ostrolistni javor, ambrovec, tulipanovec, ameriški krilati oreškar, hrasti, dvokrpi ginko, rdeči, črni, himalajski in zeleni bor, vrba žalujka, jelka, kavkaška jelka, macesen, smreka, metasekvoja in druge vrste, ki dosežejo velike višine in ustvarijo široke krošnje. Primerne so pritlikave sorte omenjenih drevesnih vrst in drevesa, ki ne zrastejo v višino. Primerna so tudi drevesa, ki razvijejo ozke in pokončne krošnje.

Drevesa lahko sadimo samostojno. Za samostojno sajenje so primerna tista drevesa, ki izstopajo po eni lastnosti: npr. lepa krošnja, barva listov ali cvetov. Takšna drevesa so lahko osrednja točka vrta ali dela vrta. Drevesa lahko sadimo tudi v skupine po 3 ali več. Tako ustvarimo zaslon, ki nas ščiti pred vetrom, hrupom in pogledi. V skupine lahko sadimo drevesa iste vrste ali pa različnih vrst. Pri tem smo pozorni, da se drevesa med seboj oblikovno ujemajo.

Drevesa imajo več različnih zanimivih posebnosti, ki jih upoštevamo pri oblikovanju vrta. Z oblikovanjem vrta skušajmo poudariti posebnosti posameznih dreves. Nekatera drevesa imajo zanimivo lubje, druga listje, tretja cvetove. Breza ima značilno belo lubje, ki ga v vrtu ne zakrijemo z grmovnicami, temveč ga poudarimo, da pride do izraza. Lubje in veje so lahko še posebej zanimivi pozimi, ko drevje odvrže listje.

Listopadna drevesa preko leta močno spreminjajo podobo. Pozimi pridejo do izraza veje in deblo. Spomladi veje ozelenijo in vse do pozne jeseni listje spreminja barvo. Pri nekaterih okrasnih sortah je poudarek ravno na spreminjanju barve, kar moramo upoštevati pri oblikovanju. Takšna drevesa zasadimo tako, da so ves čas opazna.

Listavci

Podoba listnatega drevja se preko leta spreminja. Pozimi lahko opazujemo deblo in veje, ki tvorijo ogrodje krošnje, spomladi iz brstov poženejo svetli listi, ki zrastejo in potemnijo, jeseni pa se drevesa odenejo v pisane jesenske barve.

Številna listnata drevesa običajno razvijejo zelo široke in visoke krošnje in potrebujejo veliko prostora. Zato so primerna le za res velike vrtove. V normalnih vrtovih se odločamo za nizke in srednje visoke vrste ali sorte, ki ne zavzamejo preveč prostora. V vrtu naj prevladuje ena drevesna vrsta, druge pa naj bodo le spremljevalke. Previdni smo pri sortah, ki imajo rdeče ali pisano listje. Te je mnogo težje vključiti med druga drevesa, zato jim raje namenimo samostojno mesto. Lahko so osrednja točka vrta ali dela vrta.

V vrtu imamo lahko tudi t.i. hišno drevo. Hišno drevo je drevo, ki nam je še posebej všeč in mu namenimo posebno mesto, kjer ga lahko ves čas opazujemo. Posadimo ga ob hišni terasi ali balkonu, ali pa mu namenimo posebno mesto delu vrta,ki ga vidimo iz hiše. Hišna drevesa so običajno listavci, kot so pahljačasti javorji, okrasne jablane in japonske češnje.

Iglavci

Za večino iglavcev je značilno, da imajo ožje krošnje, kot listavci. Zato so primernejši za manjše vrtove.

Iglavci napravijo v vrtu zelo velik vtis, ker so, z izjemo macesna, metasekvoje, dvokrpega ginka in močvirske ciprese, pozimi zeleni. Preko leta se bistveno ne spreminjajo, zato so primerni za uporabo v izdelavi zelenih zaslonov in vetrnih pregrad. Pri tem moramo paziti, da izbiramo vrste, ki imajo dovolj globoke in močne korenine, da jih veter ne prevrne. Smreka je občutljiva na veter, saj ima nizke korenine. Ker so preko zime zeleni, jih ne sadimo na južno stran v bližini hiše, da ne preprečujejo dostopa sonca pozimi. Ravno tako niso primerni za senčenje zimskega vrta.

Veliki iglavci so primerni za vrtove, ki so v okolju, kjer so iglavci pogosti tudi v naravi. S svojo temno zeleno barvo imajo velik vpliv na krajino in delujejo strogo ter resno.