Oskrba rastlin v zimskem vrtu

Rastline v zimskem vrtu moramo neprestano negovati in skrbeti za njihovo dobro počutje. Le tako se bomo tudi sami v zimskem vrtu dobro počutili. Zato naj se za zimski vrt odločijo predvsem tisti, ki jim je delo z rastlinami v veselje. Dobro vzdrževan zimski vrt ne zahteva veliko dela, potrebuje pa vsak dan nekaj pozornosti in občasno nekaj dodatnih uric za večja dela.

Zalivanje

Zalivanje je zagotovo najpogostejše opravilo, ki ga opravljamo v zimskem vrtu. Zalivamo lahko vsak dan ali pa na nekaj dni, odvisno od rastlin in porabe vode. Med zalivanjem tudi pregledujemo rastline in iščemo morebitne bolezni, škodljivce ali druge težave.

Pri zalivanju moramo biti zelo pozorni na vodo. Najboljša za zalivanje je deževnica. Če imamo možnost, lahko deževnico zbiramo s strehe. Na trgu obstaja nekaj sistemov z rezervoarji, ki jih namestimo na žleb, da vodo odvajajo v rezervoar. Priporočljivo je, da ima rezervoar odtok vode 10 do 20 cm nad dnom. Tako bodo škodljive snovi, ki se usedejo na dno, tam tudi ostale. Slednje je še posebej pomembno, če imamo bakrene žlebove ali streho. Ostanki bakra, ki se počasi spirajo s strehe in žlebov so strupeni, zato jih moramo izločiti. Ker so težji od vode, se usedejo na dno. Ob čiščenju rezervoarja usedline poberemo, jih posušimo in zavržemo med nevarne odpadke.

Voda iz vodovodnega omrežja običajno ni najbolj primerna za zalivanje, saj vsebuje preveč apnena (njena trdota je previsoka). Takšna voda je povsem neprimerna za zalivanje kisloljubnih rastlin in številnih tropskih rastlin. Zelo trda voda preprečuje rastlinam sprejemanje hranil iz zemlje in na listih se lahko pojavijo razne kloroze (razbarvanja in spremembe barve). Če nimamo možnosti zalivanja z deževnico, vodovodna voda pa je zelo trda, si pomagamo z različnimi pripravki, ki zmanjšujejo trdoto vode.

Pri zalivanju je pomembna tudi temperatura. Idealna temperatura vode je približno enaka temperaturi zraka. Prehladna voda lahko povzroči šok in vpliva na sprejemanje hranil skozi korenine.

Rastline v zimskem vrtu moramo zalivati pogosteje, kot lončnice v drugih prostorih, ker je temperatura v zimskem vrtu običajno višja, voda pa hitreje izhlapeva. Ali je čas za zalivanje, se odločimo glede na suhost zemlje. Vrhnja plast se sicer hitro posuši, pomembna pa je količina vlage ob koreninah. Za zalivanje se odločimo, ko s prstom na globini nekaj centimetrov začutimo, da je zemlja suha. Najbolj primeren čas za zalivanje je jutro.

Pravilno zalivamo tako, da zalivamo redkeje, a temeljito. Če zalivamo pogosto po malo, se zemlja ne prepoji z vlago, korenine pa zato začnejo rasti proti zgornji površini. Obenem se proti površini začnejo dvigovati minerali, ki potem niso več dostopni rastlinam.

Če imamo velik zimski vrt, je smiselno namestiti samodejni sistem za zalivanje. Ta bo skrbel, da bodo rastline ves čas ustrezno zalite. Na trgu je več različnih sistemov, ki se med seboj razlikujejo po funkcionalnosti in ceni. Če se odločimo za samodejni sistem za zalivanje, potem izberimo takega, ki bo najbolj temeljito in pravilno opravljal svojo nalogo. Sistem za zalivanje naj namesti strokovnjak, da ne bo prihajalo do motenj v delovanju.

Gnojenje

Rastline v času aktivne rasti potrebujejo zadostno gnojenje, saj porabljajo hranilne snovi. Gnojimo z različnimi umetnimi gnojili, ki jih sicer uporabljamo za gnojenje lončnic. Gnojimo toliko, kolikor posamezna rastlina potrebuje. Premalo ali preveč gnojenja lahko škoduje rastlinam. Za gnojenje talnih gred in korit lahko uporabljamo kompost. Svež kompost vkopljemo v zemljo.

Z gnojenjem moramo biti previdni pri rastlinah, ki potrebujejo obdobje mirovanja, kot so citrusi in azaleje. Pri teh rastlinah počasi prenehamo z gnojenjem proti koncu poletja, okrnimo pa tudi zalivanje. Preko zime v obdobju mirovanja ne gnojimo. Gnojiti začnemo z nastopom pomladi, in sicer tako, da počasi stopnjujemo količino gnojila.

Obrezovanje

Obrezovanje je redno opravilo v vsakem zimskem vrtu. Rastline rastejo in jih moramo obrezovati, da ohranijo svojo obliko in se ne razvijejo v prevelike rastline, za katere ni dovolj prostora. Pri nekaterih vrstah je obrezovanje potrebno za spodbuditev cvetenja.

Hitro rastoče rastline obrezujemo vsako leto, tiste, ki rastejo počasneje pa vsako drugo leto ali na nekaj let. Predvsem lesnate rastline obrezujemo vsakih nekaj let. Palm in kaktej ne obrezujemo. Ko postanejo prevelike, jih premestimo drugam.

Obrezujemo v jesenskem času.