Shranjevanje sadja

Obrano sadje lahko zaužijemo takoj ali pa ga shranimo za kasnejši čas. Nekatero sadje, kot so določene sorte hrušk in jabolk, lahko shranimo za daljše obdobje, če poskrbimo za primerne razmere. Drugo sadje lahko zamrznemo, predelamo ali posušimo.

Sadje za daljše shranjevanje oberemo nekaj dni prej, preden popolnoma dozori. Tako dosežemo, da bodo sadeži počasi zoreli in ostali užitni dlje časa.

Shranjevanje sadja na hladnem

Shranjevanje na hladnem je primerno predvsem za jabolka, hruške in kutine. Sadeži se bodo ob primerni temperaturi in zračni vlažnosti ohranili nekaj tednov ali celo nekaj mesecev. Primerna temperatura in vlažnost se med različnimi vrstami sadja in različnimi sortami močno razlikujeta. Najbolj primerne razmere za jabolka so čim bliže temperaturi 3 stopinje Celzija in 90 % zračna vlažnost. Ker takšnih razmer doma ne moremo doseči, je smiselno, da večje količine doma pridelanega sadja shranimo v kakšni bližnji hladilnici.

Shranjevanje sadja v kleti

Hišne kleti niso primerne za dolgotrajno shranjevanje svežega sadja, saj je v njih temperatura previsoka. Sadeže lahko shranimo le za nekaj tednov izjemoma dlje. Pred shranjevanjem poskrbimo, da je v kleti temperatura čim nižja in da v njej vlada popolna tema. Klet pripravimo tako, da jo temeljito očistimo in obdelamo z žveplom. Tako preprečimo razvoj plesni in gnilobe.

Shranjujemo le nepoškodovane in zdrave plodove. Sadeže lahko shranjujemo v zabojčkih, bolj primerno pa je, da jih položimo na police ali v nizke zabojčke posamično. Posamezna jabolka in hruške lahko zavijemo v časopisni papir in tako podaljšamo njihovo trajnost, obenem pa preprečimo širjenje plesni in gnilobe. Sadeže sort, ki so nagnjene h gubanju lupine, damo v naluknjane plastične vrečke.

Klet redno zračimo.

Zamrzovanje sadja

Za večji del jagodičja je zamrzovanje idealen način shranjevanja, kot tudi za nekatero drugo sadje. Jagode, ribez, borovnice in drugo jagodičevje se pri sobnih temperaturah ne ohranijo dolgo. Za zamrzovanje so primerne predvsem jagode, borovnice, ribez, kosmulje, maline, robide, višnje, češnje, breskve, nektarine, slive, marelice in grozdje. Jagodičevje pred zamrzovanjem očistimo in odstranimo peclje, večje sadeže pa narežemo. Sadeže pred zamrzovanjem razporedimo po pladnju, tako, da se med seboj ne dotikajo. Pladenj shranimo za dve do štiri ure v zamrzovalniku, nato pa sadje preložimo v vrečke ali posodice za shranjevanje, ki jih vrnemo v zamrzovalnik.

Zamrzovanje v domačem zamrzovalniku, kjer lahko dosežemo temperaturo do okoli -20 stopinj Celzija, povzroči razpad celičnih sten in, ko se sadje odtali, se izloči tekočina. Te tekočine ne zavržemo, saj vsebuje večji del koristnih snovi, temveč jo zaužijemo. Pri industrijskem zamrzovanju, kjer se sadeži na hitro zamrznejo pri temperaturi -45 stopinj Celzija, do tega pojava ne pride.

Druge oblike shranjevanja sadja

Sadeže, ki vsebujejo veliko sladkorja in kislin, lahko sušimo. Najbolj so primerna jabolka, hruške, slive, fige in marelice. Sušimo jih lahko v pečici na temperaturi 50 do 60 stopinj Celzija, ali pa si omislimo enostavne sušilce sadja, ki jih lahko kupimo.

Sadje lahko tudi predelamo in takšnega shranimo. Lahko napravimo kompot, marmelado, sokove, likerje in drugo. Na tak način lahko sadje shranimo za več let.