Zakoni in drugi predpisi o vrtovih in urejanju vrtov

Pri urejanju vrtov se moramo držati določenih zakonskih okvirov in občinskih predpisov. Ne obstaja zakon, ki bi obravnaval vrtove, temveč so različne zapovedi v različnih zakonih in občinskih odlokih. Predvsem občinski odloki lahko precej posegajo v možnosti urejanja vrtov, saj lahko predpisujejo obliko in gabarite določenih elementov vrta. Preden se lotimo urejanja vrta, je pomembno, da se seznanimo z lokalnimi predpisi.

Načeloma lahko vrt oblikujemo, kakor nas je volja. Nekatere občine lahko predpisujejo enoten zunanji videz pozidanih zemljišč, kar pomeni, da smo lahko omejeni pri obliki in višini ograje. Če z občinskim prostorskim aktom ni drugače določeno, mora biti ograja odmaknjena pol metra od meje zemljišča.

Med sosedi je veliko sporov glede dreves, ki rastejo na meji ali ob meji. Načeloma velja, da drevesa sadimo v taki oddaljenosti od meje, da njegovi deli (krošnja in korenine) ne segajo na sosednje zemljišče. Drevesa na meji ali ob meji posebej obravnava Stvarnopravni zakonik, ki pravi:

  • če drevo stoji na meji, se njegovi plodovi delijo sorazmerno med oba lastnika;
  • če drevo, ki stoji na meji, ovira rabo nepremičnine, lahko lastnik nepremičnine zahteva odstranitev drevesa na skupne stroške;
  • če segajo veje in korenine drevesa preko meje, lahko lastnik sosednje parcele zahteva odstranitev vej in korenin, ali pa jih odstrani sam;
  • plodovi z vej, ki segajo na sosednjo parcelo, postanejo z ločitvijo last soseda, niso pa njegova last, če jih odtrgamo s pomočjo obiralnika sadja na dolgem ročaju ali na kakšen drug način, pri čemer pa ne smemo stopiti na sosednjo parcelo;
  • plodovi, ki padejo na sosednjo parcelo, postanejo last soseda.
  • Na splošno velja, da je zelo praktično gojiti s sosedi dobre medsosedske odnose, saj se nam lahko to večkrat povrne. Pred urejanjem dela vrta ob meji se je smiselno pogovoriti s sosedom in po potrebi tudi prilagoditi njegovim željam, da ne pride po nepotrebnem do spora.

Postavljanje objektov na vrtu je zakonsko regulirano. Za postavitev kakršnegakoli objekta potrebujemo gradbeno dovoljenje. Če gre za objekt do bruto velikosti 30 m2 in njegova višina ne presega 3,5 m, potem gre za nezahtevni objekt in moramo pridobiti gradbeno dovoljenje za nezahteven objekt. Vlogo oddamo na predpisanem obrazcu, ki mu priložimo skico lege na zemljišču s podatki o odmikih od parcelnih mej, skico značilnih prerezov objekta in oblikovanje objekta ter terena, dokazilo o pravici graditi in morebitna potrebna soglasja.  Če gre za objekt, ki presega 30 m2 ali višino 3,5 m, moramo zaprositi za klasično gradbeno dovoljenje.

Izvajanje vrtnih del je v nekaterih občinah regulirano. Nekatere občine imajo občinske odloke, ki prepovedujejo povzročanje hrupa ob koncih tedna in med prazniki. To lahko omejuje uporabo motornih kosilnic in motornih žag, saj te presegajo raven dovoljenega hrupa. To pomeni, da npr. ob nedeljah in praznikih ne smemo kositi trave in žagati lesa.