Gnojenje vrta

Rastline pri svoji rasti iz tal črpajo določene elemente, ki jih potrebujejo za rast. Največje so potrebe po dušiku, ki je rastlinam dostopen le v omejenih količinah, rastline pa za uspešno rast potrebujejo tudi kalij, magnezij, kalcij, fosfor, železo in nekatere druge elemente. Pomanjkanje teh elementov se kaže v slabi rasti, spremembah barve in videza ter v propadu rastlin.

Če bi rastline in rastlinske ostanke pustili propasti na mestu rasti (npr. na gredah), potem bi bil sklenjen naravni krog kroženja snovi in elementi, ki jih rastlina izčrpa iz tal, bi se z njenim propadom vrnili v zemljo. Primer takšnega kroga je gozd, kjer z dreves odpada listje, se na tleh razgradi, kar zagotavlja vrnitev večine elementov, ki jih drevo počrpa iz tal, nazaj v tla (les vsebuje te elemente le v sledeh). Ker pa rastline (predvsem v zelenjavnem vrtu) odnašamo, moramo zemljo redno gnojiti.

Gnojimo lahko z mineralnimi in organskimi gnojili. Mineralna gnojila so običajno umetnega nastanka. Elementi so v teh gnojilih lahko dostopni, saj so v obliki topnih mineralnih soli, ki jih rastline zelo lahko počrpajo. Pretirano gnojenje z mineralnimi gnojili škoduje življenju v tleh in tudi rastlinam. Dolgoročno stalno gnojenje z mineralnimi gnojili ima negativne posledice na tla. Ta postanejo zbita, zmanjšata pa se tudi število in pestrost živih bitij v tleh. To negativno vpliva na rastline. Učinek mineralnih gnojil je takojšen, pripraviti pa je mogoče različne mešanice, ki bolje ustrezajo razmeram v tleh.

Organska gnojila so naravnega izvora. To so običajno predelani živalski in rastlinski odpadki. V domačem vrtu se najpogosteje uporablja kompost, ki ga lahko prideluje vsak vrtičkar sam in hlevski gnoj. Organska gnojila so bogata z dušikom. Ker je njihovo delovanje povezano z organizmi v tleh, imajo nekoliko zamika v delovanju. Trajanje zamika je odvisno od temperature tal. Zamik je krajši, če so temperature višje. Hranljive snovi se izločajo daljši čas, zato je učinek gnojenja dolgotrajnejši. Organska gnojila spodbujajo nastanek humusa v tleh, kar izboljšuje strukturo tal.

Organsko mineralna gnojila so mešanica organskih in mineralnih gnojil. Narejena so tako, da učinkujejo takoj, njihov učinek pa traja dlje časa.

Kot dodatek različnim gnojilom se lahko uporablja kostna moka, krvna in mesna moka, roževina in druge podobne snovi živalskega izvora. V ekološkem pridelovanju uporaba teh snovi ni dovoljena zaradi nevarnosti širjenja bolezni norih krav (BSE).

Pogostost in količina gnojenja je odvisna od stanja tal in predvsem od potreb rastlin. Rastline, ki bujno rastejo in obilno cvetijo, je treba izdatneje in pogosteje gnojiti kot rastline, ki imajo počasnejšo rast. Močnejše gnojenje potrebujejo rastline na revnih tleh. Zelenjavni vrt potrebuje redno in izdatno gnojenje, saj zelenjava potrebuje veliko hranilnih snovi, da lepo rodi. V peščenih tleh, ki so revna z organsko snovjo in hitro odvajajo vodo, gnojenje z organskimi gnojili razporedimo preko celega leta.

Pri gnojenju ne smemo pretiravati. Gnojimo toliko, kot je potrebno. Pri gnojenju s kompostom težko pretiravamo, saj veliko rastlin lahko uspeva v zelo bogati mešanci zemlje in komposta, ki je razpadla organska snov. Bolj previdni bodimo pri gnojilih, ki so namenjena zviševanju količine posameznih elementov. Če je nekega elementa v tleh preveč, lahko prepreči rastlinam dostop kakega drugega elementa. Zato je smiselno pred gnojenjem s specialnimi gnojili narediti analizo tal.

Gnojimo mokra ali vlažna tla pred ali takoj po dežju. Gnojilo razporedimo čim bolj enakomerno. Trdna gnojila lahko plitvo vkopljemo v tla. Večje količine gnojila na enem mestu lahko uničijo rastline. Če imamo na tleh zastirko, jo pred gnojenjem odstranimo, nato pa namestimo novo. Če imamo gnojilo v obliki prahu, ga potresemo samo v brezvetrju. Vdihavanje gnojil lahko škoduje zdravju.

Če se nam zgodi, da smo z nekim gnojilom pretiravali in je v tleh preveč enega ali več elementov, rastline ne bodo dobro uspevale nekaj let, dokler se tla ne izperejo. Pomagamo si lahko z različnimi rastlinami, ki imajo velike potrebe po hranilnih snoveh. Te sadimo toliko časa, da tla postanejo ponovno primerna za druge rastline. Sončnice imajo zelo velike potrebe po hranilnih snoveh in so primerne za sajenje na tleh, kjer smo pretiravali z gnojenjem.