Sejanje in sajenje zelenjave

Rastline na zelenjavni vrt sadimo in sejemo. Sadike lahko vzgojimo sami iz semen, ali pa jih kupimo pri vrtnarju. Semena lahko pridelamo sami, enostavneje pa jih je kupiti.

Priprava zemlje

Zemlja na dobrem zelenjavnem vrtu je rodovitna, dobro odcedna in zadržuje vlago. Če na zemljišču takšne zemlje nimamo, jo moramo pripraviti ali pa pripeljati od drugje.

Če je zemlja revna z organskimi snovmi, ji primešamo kompost ali dobro uležan hlevski gnoj. Težko zemljo, kjer voda zastaja, zrahljamo s peskom. Če je zemlja preveč peščena in vode ne zadržuje, ji dodamo ilovico ali glino.

Pomembna je tudi kislost tal. Večina rastlin dobro uspeva v rahlo kislih tleh, ki imajo pH med 6 in 7. Če s preizkusom kislosti ugotovimo, da so tla prekisla, jim dodamo apno, nato pa kislost vsakih nekaj let ponovno preverimo.

Načrtovanje zasaditve

Izbira zelenjave, ki jo bomo gojili, je odvisna od potreb in želja. Odločimo se za tiste vrtnine, ki bodo uspevala in jih bomo z veseljem jedli. Od velikosti vrt je odvisno, kolikšen bo pridelek.

Načrt zasaditve zelenjavnega vrta je zelo uporaben pripomoček, ki nam bo pomagal pravilno upravljati pridelavo zelenjave. V zimskem času, ko je zunaj prehladno za delo na vrtu, na listu papirja skiciramo grede in označimo vrtnine. Označimo tudi, če bomo tekom leta na isti gredi gojili dve različni vrtnini. Načrt spravimo in nanj redno zapisujmo morebitne spremembe izbranih vrtnin. Pred začetkom naslednje sezone ga bomo potrebovali, da na istih gredah ne bomo gojili istih vrtnin, temveč bomo sejali in sadili druge – kolobarili.

Zelenjavo lahko sejemo in sadimo tako, da vsako gredo namenimo le eni vrtnini. Pri tem lahko širino grede prilagajamo glede na potrebe po posamezni vrtnini. Takšen zelenjavni vrt bo na pogled urejen. Slabost takšne oblike je, da je zelenjava nekoliko bolj izpostavljena škodljivcem. Paziti pa moramo tudi, da višje rastočo zelenjavo (npr. fižol, paradižnik) ne sadimo na južne grede, ker bomo imeli na bližnjih gredah senco.

Če smo dobri poznavalci vrtnin, potem lahko tvorimo mešane zasaditve vrtnin. Nekatere vrtnine zelo ugodno vplivajo druga na drugo, če rastejo skupaj. Takšne lahko sadimo in sejemo na iste grede, kjer se premešajo. Pozorni moramo biti na vrtnine, ki druga na drugo ne vplivajo ugodno. Te ne smemo sejati in saditi skupaj, saj ne bodo uspevale, ali pa bo pridelek manjši.

Sejanje in sajenje

Izbira semen na trgu je velika. Pri nakupu se odločimo za sorto, ki nam najbolj ustreza. Nekateri dajejo prednost domačim (slovenskim) sorta, drugi imajo raje sorte, ki zagotavljajo obilen pridelek. Pomembno je, da semena niso prestara, zato preverimo rok trajanja. Vzemimo tisto vrečko s semeni, ki ima bolj oddaljen iztek roka trajanja oz. semena niso starejša od dveh let. S časom se kaljivost semen zmanjšuje. Semena lahko kupimo tudi v papirnatih trakovih, kjer so že ustrezno med seboj razmaknjena.

Semena lahko sejemo in sadimo v grede na prosto, v setvene grede, od koder jih kasneje presadimo in v lončke, kjer vzkalijo, nato pa jih prepikiramo v grede. Kadar sejemo na prosto, grede ustrezno pripravimo. Tla prelopatimo in pograbimo, da na površini ni večjih grudic. Sejemo, ko se tla segrejejo preko 7 stopinj Celzija.

Semena sejemo v brazde. Na gredi naredimo ravne brazde, ki so ustrezno globoke. Informacijo, kako globoke naj bodo brazde, dobimo na vrečki s semeni. Če podatkov ni, je globina brazde odvisna od velikosti semen. Večja, kot so semena, globlja naj bo brazda, vendar naj ne več kot 5 cm. Semena lahko enakomerno potresemo v brazdo ali pa jih položimo posamično. Če je zemlja suha, brazdo zalijemo. Na koncu jo prekrijemo z zemljo.

Sejemo lahko tudi v jarke. Ti so primerni predvsem za rastline, ki rastejo skupaj. Z lopato ali motiko napravimo od 20 do 25 cm širok jarek ustrezne globine. Vanj enakomerno namestimo semena in jih pokrijemo z zemljo.

Večja semena sadimo v posamezne luknje, ki so med seboj ustrezno oddaljene. Luknje naredimo s prstom, vanje položimo seme in zasujemo.

Vrtnine z drobnim semenom lahko sejemo po površini grede. V tem primeru tla dobro pograbimo in enakomerno potresemo semena. Nato gredo ponovno pograbimo in prekrijemo semena. Preko grede namestimo kopreno, ki bo preprečila, da bi ptiči izbrskali semena, obenem pa nekoliko zadržuje toploto v hladnih dneh.

Knjiga o drevesih - Drevrsne vrste na Slovenskem