Izdelava skalnjaka

Izdelava skalnjaka se vedno začne s kakovostnim in natančnim načrtom. V načrtu natančno določimo lego skalnjaka. Ta se mora ujemati z vrtom. Določimo, kje bodo posamezne skale in kje bodo melišča, kjer bomo sadili rastline. Predvidimo tudi, kje bodo posamezne rastline in že v fazi načrtovanja izberemo, katere rastline bomo posadili, če je to seveda mogoče. Skalnjak se ne ujame dobro z zelenjavnim vrtom, sadnim vrtom in z gredami s trajnicami ali eno in dvoletnicami. Skalnjak tudi ne sodi v formalni vrt, temveč je bolj primeren za vrtove, ki nimajo ostrega oblikovanja in se približujejo naravnemu vrtu.

Skalnjak naj bo na odprtem sončnem prostoru, stran od dreves, ograj in drugih elementov, ki bi lahko nanj metali senco. Tudi drevesa na severni strani skalnjaka niso priporočljiva, saj bo po dežju z njih še nekaj časa kapljala voda, jeseni pa bo padalo listje. Čiščenje listja s skalnjaka je zamudno opravilo. Skalnjaka tudi ne napravimo na mestu, kjer neprestano piha. Najbolj primerno je sončno pobočje. Za skalnjakom naj bo prostor odprt, kar bo dalo občutek prostranosti. Če je vrt majhen in to ni možno, potem stene in ograje za njim zakrijemo z vzpenjavkami ali drugimi višje rastočimi rastlinami.

Za gradnjo uporabimo skale in kamenje iz okolice, ki imajo spran in naraven videz. Neprimerne so skale iz kamnoloma, ker imajo preveč ostre robove in niso videti naravno. Naraven videz bodo dobile šele po nekaj letih na prostem, ostri robovi pa bodo ostali. Prav tako ni primerno kamenje iz rečnih strug. Takšno kamenje je voda dobro obrusila in je ovalnih oblik z močno zaobljenimi robovi. Kamenje in skale lahko tudi kupimo, vendar bodimo pozorni na njihov videz.

Za naše okolje je najbolj primeren apnenec, ki prevladuje po večjem delu Slovenije. Če bi želeli gojiti kisloljubne rastline, pa bo treba kupiti skale in kamenje iz magmatskih kamnin, kot je npr. granit.

Postavitev skalnjaka se lotimo v suhem vremenu, ko tla niso mokra. Odstranimo travno rušo in vse trajne plevele. Pri odstranjevanju plevelov moramo biti temeljiti, zato je smiselno, da se tega lotimo že leto pred gradnjo skalnjaka, tako da odstranimo travno rušo in vse plevele ter tla prekrijemo s črno folijo.

Skalnjak mora biti dobro odceden - mora dobro odvajati vodo. Če ga postavimo na breg, potem bo voda iz njega odtekala navzdol, če pa ga postavimo na ravnem, pa moramo poskrbeti, da so tla pod njim dobro odcedna in ne zadržujejo vode. Postavimo ga vedno nad višino zemljišča.

Skalnjak postavljamo v skladu z načrtom. Na terenu si z vrvico označimo zunanji rob skalnjaka in mesta večjih skal ali skupin kamnov, nato pa se lotimo gradnje. Gradimo ga od spodaj navzgor. Najprej nasujemo 15 do 20 cm debelo plast grušča ali zdrobljene opeke in prekrijemo s plastjo ilovnate zemlje, ki jo naluknjamo. Najbolje je uporabiti travno rušo, ki smo jo odstranili, a jo obrnemo na glavo. Izjemoma lahko uporabimo plastično folijo, ki jo naluknjamo, da bo voda odtekala.

Sledi postavljanje skal. Skalnjak postavljamo po principu od velikega k majhnemu. Najprej postavimo največje skale, ki bodo tvorile ogrodje skalnjaka in predstavljale za pogled privlačne točke. Pri tem pazimo, da so skale postavljene naravno – večji oz. Debelejši del naj bo v zemlji. Pri tem pazimo, da se sedimentne plasti med različnimi skalami med seboj ujemajo (so vse poševne v isto smer). Skale zakopljemo do tretjine višine in jih rahlo nagnemo nazaj v smer pobočja. Različno velike kamne razporedimo na različne nivoje in med njimi ustvarimo melišča, kjer bodo uspevale rastline. Manjši kamni naj bodo v skupinah. Med kamenje in skale nasujemo mešanico prsti, v katero bomo posadili rastline.

Skalnjak bo pravo podobo dobil šele v nekaj letih, ko bo dež spral skale in kamenje. V tem času se bodo razvile in razmnožile rastline.

Zahtevaj ponudbe