Permakulturni vrt
Permakulturni vrt je vrt, ki je oblikovan in negovan po načelih permakulture. Permakultura je veja ekološkega oblikovanja, inženirstva in oblikovanja okolja, ki razvija trajnostne okvire in samozadostne agrikulturne sisteme, ki so narejeni na osnovi naravnih ekosistemov. Permakulturni vrt je samozadostni trajnostni vrt, ki ga upravljamo sonaravno.
Osnova permakulture so trije temelji.
Skrb za zemljo. Za zemljo moramo skrbeti, ker je zemlja osnova za rast rastline. Brez zemlje rastline ne uspevajo, le na zdravi zemlji pa je pridelava bujna. Brez zdrave zemlje ljudje ne moremo zdravo živeti in se uspešno razvijati.
Skrb za ljudi. Ljudje morajo imeti prost dostop do sredstev, ki so pomembni za njihov obstoj.
Vračanje presežkov. Kar se pridela in ustvari, a se ne uporabi, se mora vrniti v sistem. To vključuje tudi recikliranje odpadkov in njihovo uporabo v druge namene.
Na osnovi temeljev je bilo oblikovanih 12 principov permakulture:
- opazuj in sodeluj,
- ujemi in shrani energijo,
- izkoristi možnosti,
- samonadzoruj in upoštevaj povratne informacije,
- uporabljaj obnovljive vire
- ne proizvajaj odpadkov,
- načrtuj iz velikega v malo,
- združuj namesto ločuj,
- začni z malim in nadaljuj počasi,
- uporabljaj in ceni raznolikost,
- upoštevaj stičišča in uporabljaj mejno,
- na spremembe se odzivaj ustvarjalno.
Permakulturni vrt upošteva zgornje prince. Pri vrtnarjenju se izogibamo uporabi kemičnih pripravkov in umetnih gnojil. Spremljamo dogajanje na vrtu in se mu prilagajanju. Opazujemo razvoj zelenjave in drugih rastlin in ukrepamo, če je to potrebno. Sadimo in sejemo tisto, kar v našem okolju uspeva. Recikliramo vse kar je mogoče, pa naj bodo to organski odpadki, ki jih predelamo na kompostu ali odpadne deske, ki jih lahko uporabimo za izdelavo dvignjenih gred.
O permakulturnem vrtu je napisanih kar nekaj knjig. V našem okolju je kot avtor poznan Sepp Holzer, ki ima v Avstrijskih Alpah permakulturno kmetijo in promovira svojo smer permakulture »Holzerjeva permakultura.«
