Kompost in kompostiranje

Narava deluje tako, da ničesar ne zavrže. Vse je ujeto v neskončno kroženje snovi, kjer propad enega organizma, pomeni življenje za drugega. Vrtne rastline, ki odmrejo, propadejo na tleh ali v tleh in se spremenijo v organske in anorganske snovi, ki so na voljo rastlinam in živalim. V domačem vrtu lahko ta krog uporabimo v korist pri gojenju vrtnih rastlin, tako da rastlinske odpadke kompostiramo.

Kompostiranje je proces, ki poteka v kompostniku. Organski odpadki se ob pomoči številnih organizmov in gliv razgradijo v humus, ki je odlično organsko gnojilo. Postopek poteka nekaj mesecev v treh fazah. V prvi fazi, ki se začne v tednu ali dveh po odložitvi novih odpadkov na kompostnik, so najbolj aktivne bakterije, ki uspejo dvigniti temperaturo do 70 stopinj Celzija in s tem povzročijo odmrtje večine bolezenskih klic in semen. Bakterije omogočajo delovanje kompostnika tudi v zimskem času. Kompostnik si zaradi toplote za domovanje lahko izberejo tudi različne živali, kot so slepci, miši, voluharice in druge. Ko bakterije opravijo svoje delo, se lotijo razgradnje organskih snovi glive, deževniki, različne žuželke in mikroorganizmi. Zaradi njihovega delovanja se kup komposta seseda. V drugi fazi, ki nastopi po dveh do treh mesecih, imamo kompost, ki je grob in ima veliko dušika – surov kompost. Primeren je za zastiranje. Delovanje deževnikov se nadaljuje in kompost preide v tretjo fazo, ki nastopi po naslednjih treh mesecih. Takrat nastane zrel kompost temne barve in prijetnega vonja.

Betonski kompostnik
Betonski kompostnik je obraščen z rastlinjem, da je manj opazen.

Kompostiranje običajno izvajamo v kompostniku. Kompostnik postavimo na toplem in zavetnem prostoru v zakritem delu vrta. Kompostnik lahko zasadimo z različnimi grmovnicami in trajnicami, ki ga bodo zakrile. Ker je v kompostniku in njegovi okolici veliko komposta, bodo v neposredni bližini kompostnika rastline bolj bujno rasle. Do kompostnika napravimo vrtno pot, saj bomo pogosto hodili do njega. Prav tako naj bo okoli kompostnika dovolj prostora, da bomo lahko nemoteno pripravljali in premetavali kompost.

Kompost lahko pridelujemo v zasipnicah ali kompostnikih. Zasipnica je gomila organskih odpadkov širine od 1 do 1,5 metra, višine do 1,5 m in poljubne dolžine, ki je prekrita z zemljo. Ko v njej dozori kompost, jo razdremo. Najpogosteje kompostiramo v kompostnikih, ki so leseni, betonski, zidani ali plastični. Na dnu so odprti, da lahko iz tal pridejo mikroorganizmi in druge talne živali, prav tako pa imajo reže v stranicah. V preteklosti so bili kompostniki tridelni, da se je lahko kompost prelagal, kar je pospešilo proces kompostiranja, danes pa so kompostniki običajno le enodelni s prostornino vsaj 1 m3. Proces razgradnje traja sicer nekoliko dlje časa, vendar pa tak kompostnik zavzame manj prostora. Pomembno je, da ima prostornino vsaj 1 m3, kar zagotavlja, da bodo nemoteno tekli procesi razgradnje.

Kompostiramo organske rastlinske odpadke z vrta in kuhinje, drobne lesene odpadke, papir in lepenko. Ne kompostiramo bolnih rastlin in rastlinskih delov, korenin plevela, kemično obdelane odpadke (npr. lupina limon pomaranč in drugih citrusov), živalskih odpadkov, barvno tiskanega papirja in organskih snovi, ki težko propadejo in imajo neprijeten vonj.

Surovi kompost uporabljamo spomladi za gnojenje in zastiranje. Po zelenjavnem in sadnem vrtu napravimo od enega do dveh centimetrov debelo plast. Zrel kompost lahko uporabljamo vse leto v celotnem vrtu. Kompost, ki ga natresemo do 2 cm debelo, rahlo vkopljemo v tla.

V vrtu ne uporabljamo industrijsko pridelanega komposta, ki ga pridelujejo različni predelovalci bioloških odpadkov. V takšnem kompostu se pogosto pojavijo različne težke kovine in druge snovi, ki škodujejo ljudem in živalim.