Kmečki ali podeželski vrt

Podeželje je najprimernejše za prave kmečke vrtove. Samo ime nakazuje, da gre za vrtni stil, ki se je razvil na kmetijah. Kmetije so imele v bližini hiše zelenjavni in cvetlični vrt, ki je zalagal gospodinjstvo s svežo zelenjavo in zelišči. Posebnost kmečkega vrtnega stila je, da je večji del vrta posvečen pridelavi zelenjave, sadja in zelišč. Pomembno vlogo imajo tudi cvetoče rastline, predvsem trajnice. Tako v kmečkem vrtu dobimo bogato mešanico dišav in barv, ki se prepletajo v harmonijo. Zelenjava in zelišča imajo veliko vlogo pri sami podobi, zato z njimi oblikujemo grede, ki imajo tudi okrasni pomen.

Osnovni namen kmečkega vrta je zalaganje gospodinjstva s svežo zelenjavo, zelišči in sadjem. Kmečki vrt je v osnovi zelo stara oblika vrta. Pojavil se je z Rimljani in se razširil po vsej Evropi. Svojevrsten vpliv na kmečke vrtove so v srednjem veku samostanski vrtovi, od koder je kmečki vrt povzel bolj formalne oblike zasaditev.

Pravi kmečki vrt je sestavljen iz zelenjavnega vrta, ki ga obkrožajo okrasne rastline (grmi, drevesa, trajnice). Sadovnjak v osnovi ni del vrta, ker naj bi kmetija imela lasten sadovnjak. Če ne živimo na kmetiji, lahko v del vrta zasadimo nekaj sadnih dreves. Zelenjavni vrt je kvadratne, okrogle ali ovalne oblike, kjer so štiri velike grede med seboj ločene s potmi v obliki križa. V središču je vodnjak, sončna ura ali manjše drevo. Grede so simetrično oblikovane. Njihova velikost je odvisna od razpoložljivega prostora. Na grede sadimo različno zelenjavo, zelišča in trajnice. Pri tem pazimo, da redno kolobarimo, saj je pravi kmečki vrt sočasno tudi eko vrt. Posebno pozornost posvečamo zemlji, ki naj bo kakovostna, vsako leto pa jo izboljšujemo s kompostom.

Sestavni del kmečkega vrta je tudi kompostnik. Namestimo ga na rob vrta in nekoliko zakrijemo z grmovnicami ali visoko rastočimi trajnicami ter travami.

Poti v kmečkem vrtu naj bodo naravnega videza. Najpogosteje so kar uhojene v trati. Da ne hodimo po blatu, lahko posujemo plast lubja. Tako bomo hojo napravili prijetno mehko, lubje pa bo oddajalo vonj, ki se bo zmešal z drugimi vonjavami.

Vsak kmečki vrt omejuje ograja. Ograja preprečuje divjadi dostop do zelenjave in sadja. Najprimernejša ograja je od 1 do 1,5 metra visok lesen plot, ki se bo lepo vklopil v podeželsko krajino. Meter in pol visok plot že tvori zaščito pred vetrom. Ob plot nasadimo različne trajnice, in sicer tako, da so ob plotu večje, spredaj pa nižje.