Visoke grede

Visoke grede so oblika gred za gojenje zelenjave, ki izvira iz Kitajske. Z visokimi gredami je mogoče bolje izkoristiti prostor, saj omogočajo gojenje zelenjave na večji površini. Prave visoke grede so ovalne in videti v obliki gomile. Zato jim nekateri pravijo tudi gomilaste grede. Pri nas so bolj razširjene visoke grede, ki so dvignjene od tal in v obliki kvadra ter omogočajo lažje obdelovanje - dvignjene grede. Običajno imajo lesen okvir, njihova višina pa je od 0,5 do 1,2 metra. Z njimi ne privarčujemo na prostoru, olajšamo pa obdelovanje.

Visoke grede so povsem ekološki način pridelave zelenjave. Umetnih gnojil in škropiv ne uporabljamo, zelenjavo pa sejemo in sadimo v mešanih kulturah.

Zaradi načina izdelave visoke grede, ima veliko ugodnih učinkov. Delo na visokih gredah je manj naporno, saj se nam ni treba sklanjati. Tla so toplejša, saj se pri razpadanju organske snovi, ki tvori osnovo visoke grede, sprošča toplota. To omogoča zgodnejši pridelek zelenjave. Na težkih in za vodo slabo neprepustnih tleh je visoka gred odlična rešitev za zelenjavni vrt. V visoki gredi voda nikoli ne zastaja. Če naredimo gomilasto visoko gredo, povečamo površino za pridelavo zelenjave. Visoke grede ne potrebujejo gnojenja, le po nekaj letih, ko se grede že nekoliko posedejo, dodajmo rastlinam nekaj komposta, da ohranimo količino pridelka.

Slabost visoke grede je večja občutljivost na sušo. Zemlja se veliko hitreje osuši in v poletni vročini moramo grede pogosteje zalivati. Na visoke grede moramo vedno potresti zastirko, da zmanjšamo izsuševanje. Visoke grede niso trajne in vsakih nekaj let moramo narediti nove.

Priprava visoke grede

Priprave visoke grede se lotimo jeseni. Izdelana visoka greda naj preko zime počiva, spomladi pa bo takoj pripravljena za uporabo. Za visoko gredo potrebujemo:

  • več lesenih desk za okvir in lesene stebričke na katere bomo deske pritrdili; če delamo gomilo, potem rabimo nekaj lesenih desk, večjih kamnov ali opeko, s katerimi obrobimo gomilo;
  • grobe vrtne odpadke: veje dreves in grmov, debela stebla sočnic;
  • mešane vrtne odpadke (ostanke zelnatih rastlin, sadja ipd.);
  • mešano listje;
  • vrtno zemljo;
  • kompost.

Priprava prave visoke grede v obliki gomile ali dvignjene grede, je podobna. Razlika je v tem, da pri gomilasti gredi posamezne plasti nasipavamo v polkrogu, medtem ko so plasti pri dvignjeni gredi ravne in segajo do okvira.

Visoko gredo postavimo na sončnem prostoru. Greda naj bo največ 1,5 metra široka, da bomo lahko dosegli z rokami vse dele grede in ne višja od 1,2 metra. Obrnjena naj bo sever jug, da vsem rastlinam zagotovimo čim več sončne svetlobe. Dolžina grede je poljubna. Odvisna je od razpoložljivega prostora.

Z mesta, kjer bo visoka greda, odstranimo 25 do 30 cm zemlje, ki jo bomo potrebovali kasneje. Ta korak ni potreben, če vrtno zemljo lahko zagotovimo drugje. Če gredo delamo na trati, travo izrežemo in shranimo. Če delamo dvignjeno gredo, v tla zabijemo lesene kole in namestimo prvo vrsto stranskih desk. Koli morajo biti zabiti dovolj globoko, da jih teža grede ne bo nagnila. Z rastjo grede v višino dodajamo nove vrste desk. Ker je les v zemlji dokaj neobstojen, lahko napravimo betonske temelje s kovinskimi nastavki, kamor pritrdimo lesene kole, ki so v vogalih grede.

Na dno grede (ali v središče, če gre za gomilasto gredo) položimo 50 cm na drobno narezanih grobih vrtnih odpadkov. Poskrbimo, da bo ta plast gosta in trdna. Nanjo položimo na glavo obrnjene izrezane kose trate ali pa 15 do 20 cm mešanih vrtnih odpadkov, ki jih potresemo s 5 cm zemlje. Sledi 15 do 20 cm vlažnega suhega listja, ki ga prekrijemo s 5 cm zemlje. Gredo potlačimo z lopato. Potresemo 10 cm komposta in nanj 15 cm vrtne zemlje. Če smo delali gredo v obliki gomile, ob straneh položimo deske, večje kamenje ali opeko, da se zemlja ne bo posipala.

Greda naj preko zime počiva. Do pomladi se bo nekoliko posedla. Spomladi na gredo posadimo in posejemo zelenjavo. Držimo se pravila, da višje rastline (npr. paradižnik) sadimo na sredino grede, proti robu pa nižje. Tako višja zelenjava ne bo senčila nižje. Na gredah ustvarjamo mešane kulture, in sicer tako, da med seboj sadimo zelenjavo, ki sodi med ugodne sosede. Na gredo potresemo zastirko.

Vsako leto pri saditvi v zgornjo plast previdno vkopljemo kompost. Ko se greda po 5 do 6 letih močno posede, jo naredimo znova.

Zanimive sorodne vsebine: