Osnove obrezovanja sadnega drevja

Osnovni namen obrezovanja mladih dreves je ustvarjanje izbrane vzgojne oblike. Vzgoja mladih dreves ne obsega le obrezovanja, temveč tudi privezovanje in obteževanje vej. Pri takšnem obrezovanju moramo imeti ves čas jasno predstavo, kakšno obliko želimo doseči. Pri starejših rastlinah je namen obrezovanja ohranjanje oblike in zagotavljanje zdravih in lepih plodov.

Čas obrezovanja

Čas obrezovanja je odvisen od vrste drevesa in od oblike, v kateri ga vzgajamo. Najpogostejše je zimsko obrezovanje. V februarju in v prvi polovici marca, preden se drevesa prebudijo iz zimskega počitka, obrezujemo jablane, hruške, ribez, borovnice, kutine in vinsko trto. Slive, češnje, breskve in marelice obrezujemo poleti, da zmanjšamo možnosti okužb z boleznimi. Poleti tudi obrezujemo vsa drevesa, ki jih gojimo v vzgojnih oblikah. Tako zmanjšujemo rast in spodbujamo debelejše plodove.

Način obrezovanja

Z obrezovanjem spodbujamo rast. Pri močnejši rasti je obrezovanje manj intenzivno, pri šibkejši rasti pa intenzivnejše. Pred obrezovanjem šibko rastočih dreves se prepričamo, ali ni šibka rast posledica bolezni.

Režemo tik nad zdravim brstom. Rez naj bo pod kotom 45 stopinj in naj teče stran od brsta. Če odstranimo celotno vejo, jo odrežemo tik nad vejnim ovratnikom. To bo drevesu omogočilo, da bo rano počasi zaprl. Če vejo odrežemo tik ob deblu, se rana ne bo zaprla in drevo bo izpostavljeno okužbam. Rez mora biti vedno gladka. To dosežemo tako, da najprej zarežemo s spodnje strani, nato pa še z vrha. Morebitne grobe robove zgladimo z ostrim nožem.

Kako bomo obrezovali, je odvisno od načina rodnosti. Če drevo rodi na starejših poganjkih, potem ohranimo večje število starejših poganjkov. Če rodi na enoletnih poganjkih, potem odstranjujemo vse starejše poganjke in puščamo mlade poganjke.

Rodovitnost uravnavamo z obrezovanjem stranskih vej. Veje, ki rastejo vodoravno, so bolj rodovitne od navpičnih. Zato z obrezovanjem oblikujemo stranske veje, ki jih po potrebi privezujemo ali obtežimo, da ne rastejo navzgor.

Pri drevesih, ki imajo zelo močno vegetativno rast, torej rast nerodnih poganjkov, lahko rast obrzdamo z obrezovanjem korenin. Postopek traja dve do tri leta. Prvo leto na eni strani drevesa izkopljemo od 0,5 do 1,5 m širok jarek, da najdemo glavne korenine. Z vsake glavne korenine odrežemo po en kos. Nato jarek zasujemo. Drugo leto ali čez dve leti postopek ponovimo na drugi strani. Takšen poseg je za drevo zelo velika obremenitev, zato se bo rast zmanjšala.

Pomladitvena rez

S pomladitveno rezjo spodbudimo staro drevo, da začne ponovno roditi. Pomladitveno rez pri pečkarjih izvedemo pozimi v času mirovanja, pri koščičarjih pa spomladi ali poleti.

Najprej odstranimo vse mrtve, poškodovane in obolele veje ter veje, ki segajo do tal. Nato odstranimo vse zdrave veje, ki se med seboj drgnejo. Na mestu drgnjenja nastanejo rane, skozi katere se lahko drevo okuži. Odstranimo tudi veje, ki so pregosto skupaj. Ta postopek lahko traja več let, da ne spodbudimo pretirane rasti. V naslednjih letih obrezujemo tako, da drevo vzgajamo.