Obrezovanje japonskih javorjev

Japonski javorji (Acer palmatum) so privlačna okrasna drevesa, ki so zanimiva preko vsega leta. Nekateri kultivarji se jeseni obarvajo v lepih rdečih ali rumenih barvah in tako postanejo zelo zanimiva točka jesenskega vrta. Ker imajo značilno krošnjo, ki na neki način spominja na obliko gobe, so privlačni tudi v drugih letnih časih. Zaradi tega, ne previsoke rasti in zanimivega listja so zelo priljubljeni.

Mladi japonski javorji imajo običajno obliko, ki ni privlačna. Poganjki imajo malo stranskih vej in vse do približno 15 leta starosti ne oblikujejo značilne krošnje. Kakršnokoli obrezovanje v tem obdobju, bo sprožilo le še bolj intenzivno rast poganjkov, zato se v tem času obrezovanju izogibamo. Z obrezovanjem bomo rast le pospešili in povzročili, da bo drevo višje. Prav tako nima smisla odrezati vrhnjih poganjkov, da omejimo višino. Drevo se bo odzvalo s še hitrejšo rastjo stranskih poganjkov.

Japonske javorje obrezujemo poleti ali sredi zime. Poletno obrezovanje manj spodbuja rast poganjkov od zimskega. Poletno obrezovanje nam omogoča lažje oblikovanje krošnje, vendar pa moramo biti previdni, da ne odstranimo preveč listja. Močnejša sončna osvetlitev lubja, ki je v senci bo povzročila opekline na vejah in poškodbe na lubju. Zimsko obrezovanje bolj spodbuja rast novih poganjkov, a nam omogoča, da lažje oblikujemo obliko drevesa, ker so veje jasno vidne.

Intenzivnost obrezovanja naj ne bo prevelika. V enem letu lahko odstranimo največ 1/5 krošnje, pri tem pa pazimo, da na posamezni veji ne odstranimo več kot četrtine listja. Ne režemo vej, ki imajo večjo debelino, kot je polovica debeline debla. Redno odstranjujemo suhe veje.

Če želimo odstraniti spodnje veje, ki izraščajo iz debla, vsako leto odrežemo le nekaj vej, da drevesu ne povzročimo prevelikega stresa. Odrežemo jih nekoliko nad vejnim ovratnikom, da se bo rana lahko zarasla. Veje tanjše od 2,5 cm odrežemo 0,3 do 0,5 cm nad brstom z ravnim rezom.

Japonske javorje obrezujemo tako, da naredimo krošnjo v obliki posameznih slojev, ki se med seboj ne stikajo. To pomeni, da pustimo iz debla izraščati posamezne debelejše veje, ki rastejo stran druga od druge in se na koncu močno razvejajo, da naredijo krošnjo. Druga možnost je, da obrezujemo na način, da imamo deblo, ki se močno razveja. Tako napravimo učinek krošnje v obliki prekrivala, ki lahko pri nekaterih sortah doseže obliko polkrogle, ki sega skoraj do tal.