Obrezovanje cipres

Ciprese so pogoste v vrtovih, saj jih uporabljamo za žive meje. Ker so goste in imajo ozko stožčasto rast ter so zimzelene, so zelo priljubljene v vrtovih z bolj formalnim stilom oblikovanja. Z njimi se lahko dobro zaščitimo pred pogledi, hrupom in onesnaženjem. Potrebujejo redno obrezovanje, da ne zrastejo previsoko.

Za žive meje iz »cipres« ne uporabljamo le ciprese temveč tudi nekatere druge vrste. Kot »ciprese« za živo mejo najpogosteje sadimo tujo (Thuja occidentalis), lawsonovo pacipreso (Chamaecyparis lawsoniana), leylandovo cipreso (Cupressocyparis leylandii), debeloplodno cipreso (Cupressus macrocarpa) in nekatere druge. Za vse te vrste in njihove kultivarje veljajo v nadaljevanju opisana pravila za obrezovanje.

Ciprese obrezujemo od sredine aprila do konca avgusta. Vsako leto jih lahko obrežemo do trikrat. Ker rastejo relativno hitro, obrezovanja ne smemo zanemariti ali opustiti, sicer bodo zrasle previsoko. Previsokih živih mej ne smemo krajšati za več kot tretjino, sicer bodo izgubile privlačen videz, starejše rastline pa lahko zaradi premočnega skrajševanja propadejo.

Cipres nikoli ne smemo obrezovati na način, da posegamo v starejši del drevesa, kjer ni več listov. Na starih vejah se ne bodo razvili novi poganjki in videz žive meje bo trajno pokvarjen.

V prvih letih po saditvi obrezujemo tako, da spodbudimo gosto rast. Prvo leto po sajenju na začetku rastne sezone (aprila) porežemo vse predolge stranske poganjke. Julija nežno obrežemo po celotni višini, pri tem pa pazimo, da ne poškodujemo vrhnjega poganjka. To bo spodbudilo gosto rast.

Drugo leto obrezujemo stranske poganjke, da spodbujamo gosto rast. Vrhnjega poganjka ne obrežemo. Postopek ponavljamo še naslednja leta, dokler živa meja ne doseže želene višine. Naslednjo pomlad, po letu, ko doseže želeno višino, skrajšamo vrhnji poganjek (vrh) za približno 15 cm pod želeno višino. To bo spodbudilo tvorbo gostega zgornjega dela žive meje.

Naslednja leta vzdržujemo višino žive meje tako, da ciprese obrezujemo 3-krat v rastni sezoni od aprila do konca avgusta. Obrezujemo ob straneh in po vrhu, pri tem oblikujemo tako, da je spodnji del žive meje širši kot zgornji. Tako bomo zagotovili, da bodo ciprese po vsej višini dobile dovolj svetlobe in se ne bodo ogolile.

Če postane živa meja iz cipres previsoka, jo lahko skrajšamo za največ eno tretjino višine. Če skrajšamo za več, se vrh žive meje ne bo več obrasel in bo imel neprijeten videz. Preveliko skrajšanje lahko vodi tudi v propad cipres, če so te že starejše. V takšnem primeru je bolje živo mejo zamenjati z novo. Ciprese lahko po višini skrajšamo od sredine marca do začetka nove rasti.

Če postane živa meja preširoka, jo lahko stanjšamo z bolj intenzivnim stranskim obrezovanjem, pri tem pa moramo paziti, da ne obrežemo toliko, da pridemo v predel golih vej (odstranimo večino zelenih delov). Iz golih vej ne poženejo novi poganjki.

Pred vsakim obrezovanjem preverimo, ali so v živi meji ptice naredile gnezdo. Ciprese nudijo zavetje pticam in v njih rade gnezdijo.

Knjiga o drevesih - Drevrsne vrste na Slovenskem