Paradižnik
Paradižnik je do 2,5 metra visoka kratkoživa trajnica (živi do 3 leta), ki pa jo pri nas gojimo kot enoletnico. Višina je odvisna od sorte in sega od 25 cm dalje. Oblika je lahko grmičasta (pri nižjih sortah) ali pa vzpenjava. Vzpenjave sorte imajo eno steblo, iz katerega izraščajo stranski poganjki. Stebla in listi so dlakavi. Listi so lihopernato sestavljeni iz 5 do 9 lističev dolgih do 8 cm. Listi so 10 do 25 cm dolgi. Cvetovi so rumeni, premera do 3 cm. Cvetovi so v socvetjih po 3 do 12. Plod je jagoda različnih oblik in velikosti, odvisno od sorte. Lahko je rumene, bele, rožnate, oranžne ali rdeče barve. Lahko so ploščati, okrogli, hruškasti, podolgovati ali jajčasti. Premer je od 1 cm do 10 cm. Žužkocvetka. Oprašujejo čmrlji.
Na trgu so različne sorte, ki so različno odporne proti boleznim. Plodovi se med seboj razlikujejo po obliki, barvi in velikosti.
Paradižnik najbolje uspeva pri temperaturah od 21 do 24 stopinj Celzija. Pri temperaturah nad 27 stopinj in pod 16 stopinj ne uspeva dobro, razen nekaterih sort. Uspeva na vseh vrstah vrtnih tal, ki pa morajo biti bogata s hranili. Potrebuje dobro odcedna tla na polnem soncu. Močno alkalna tla mu ne ustrezajo. Sadimo ga na zavetne lege. Zime na prostem ne preživi.
Paradižnik je dobra soseda peteršilju, belušem, koprivam, korenjem in kosmuljam. Slabo se obnese v kombinaciji s kolerabo, krompirjem in komarčkom.
Na prosto posajene paradižnike na začetku zastiramo, da se tla ponoči ne ohladijo preveč. Redno zalivamo. Pri vzgajanju v kordonih ali palicah, redno privezujemo rastline in piniciramo zalistnike. Ko rastlina proti koncu poletja doseže želeno višino, odščipnemo vršiček dva lista za zadnjim socvetjem.
Paradižnik je relativno občutljiva rastlina in radi ga napadejo škodljivci in bolezni. Mlade rastlinice lahko uniči padavica sadik, starejše pa različne virusne in glivične bolezni. Pomanjkanje kalcija, bora in magnezija lahko uniči rastline ali pa močno zmanjša pridelek.
S semeni. Preden posejemo ali posadimo paradižnik, moramo tla dobro prekopati. Vkopljemo veliko komposta ali hlevskega gnoja. Paradižnike sejemo spomladi na setvene pladnje ali v lončke v rastlinjaku, kjer mora biti temperatura vsak 15 stopinj Celzija. Na prosto na grede presadimo, ko se tla ogrejejo na 10 stopinj Celzija, minejo nevarnosti slan, temperature ponoči pa ne padejo več veliko pod 10 stopinj. Visoke sorte sadimo približno 50 cm narazen, grmičaste in pritlikave sorte pa od 30 do 100 cm narazen, odvisno od sorte.
Paradižnik nabiramo takoj, ko dozori. Paradižnik lahko uporabimo svež, ali pa ga zmrznemo. Svež paradižnik shranjujemo na sobni temperaturi v temi. Paradižnik, shranjen v hladilniku, lahko spremeni okus.
Paradižnik se uporablja za solate, zelenjavne jedi, kot dodatek, jedem. Iz njega je mogoče izdelati sok. Plodove lahko posušimo. Iz semen pridobivajo olje.
Olupljeni sadeži pomagajo pri čiščenju mastne kože. Zelo dobro učinkuje pri zdravljenju opeklin in sončnih opeklin. Izvleček iz korenin pomaga pri zobobolu. Koža plodov vsebuje likopin, ki zmanjšuje verjetnost srčnega infarkta, ugodno vpliva na prostato in sečila.
Iz listov je mogoče izdelati zelo močan insekticid.
Paradižnik vsebuje od 93 do 95 % vode.
Največji do sedaj pridelan plod paradižnika je tehtal 3,51 kg. Vzgojili so ga v Združenih državah Amerike leta 1986. Največji paradižnik so leta 2000 vzgojili v Veliki Britaniji. Dolžina najdaljšega poganjka je bila 19,8 metra.
Vsi zeleni deli paradižnika so strupeni. Vsebujejo strupa tomatin in solanin.
Plodovi paradižnika so strupeni za pse.
