Sadni vrt

Sadni vrt - kakijiObčutki, ki jih imamo ob ugrizu v sveže odtrgano jabolko, ki je zraslo in dozorelo na domačem vrtu, so za vsakega ljubiteljskega vrtnarja in sadjarja izredno prijetni. Takšno jabolko morda ni tako bleščeče lepo, kot je jabolko s trgovske police, vsekakor pa natančno vemo, kako je bilo vzgojeno in s kakšno ljubeznijo smo negovali jablano, da nas je v jeseni razveselila s sladkimi plodovi.

Nekoč so imele vse kmetije in hiše na podeželju in velik del hiš v mestih svoj sadovnjak, kjer so pridelovali sadje za ozimnico. S časom se je pridelava domačega sadja krčila, kar gre pripisati v veliki meri zahtevnosti pridelave in široki ponudbi različnega sadja na tržnicah in trgovskih policah. Zmanjšala se je tudi velikost vrtov in danes so le še redki vrtovi tako veliki, da omogočajo oblikovanje pravega sadovnjaka. Le še pravi kmečki vrtovi imajo svoj sadovnjak.

Danes prevladujejo sadni vrtovi, kjer gre za klasičen vrt ali del vrta, kjer svoje mesto najde nekaj sadnih dreves in grmov, ki se dopolnjujejo z drugimi rastlinami in vrtnimi elementi. Majhno število dreves in izbira nezahtevnih sort omogoča zaposlenemu ljubitelju sadja pridelavo manjših količin domačega sadja. Količine nihajo iz leta v leto in so odvisne od razmer in spretnosti sadjarja.

V slovenskih sadnih vrtovih so najpogostejše jablane in hruške, ne manjkajo pa tudi marelice, breskve, slive in drugo sadje. Svoje mesto imajo tudi grmičaste vrste sadja, kot je jagodičevje (maline, borovnice, ribez, kosmulje,...).