Šentjanževka
Slika: Flora von Deutschland, Österreich und der Schweiz (1905), BioLib.de
Šentjanževka je trajnica, ki zraste od 80 do 100 cm visoko. Stebla so pokončna in v zgornjem delu razvejana. Listi so nasprotno nameščeni, suličasti in dolgi okoli 12 mm. Če liste pogledamo proti svetlobi, so jasno vidne oljne kapsule. Listi so rumenkastozeleni. Cvetovi imajo premer do 2,5 cm in so rumene barve. Cvetovi so v socvetjih. Cvetove oprašujejo čebele in muhe. Je samooplodna.
Šentjanževka uspeva na vseh vrstah vrtnih tal. Potrebuje vlažna in dobro odcedna tla na polnem soncu. V polsenci slabše cveti.
Dobro se obnese v mešanih kulturah z drugimi trajnimi zelišči.
Nezahtevna rastlina. Redno zalivamo v sušnih obdobjih.
S semeni ali z delitvijo jeseni in spomladi. Razmnoževanje je uspešno in enostavno.
Šentjanževko sadimo na zeliščne grede.
V času cvetenja nabiramo stebla z listi in cvetovi, ki jih lahko posušimo. Cvetove in liste lahko namočimo v olje. Iz posušene šentjanževke lahko skuhamo čaj, ki pomaga proti depresiji in živčnosti. Šentjanževko lahko uporabimo pri zdravljenju opeklin.
Stik z rastlinskim sokom šentjanževke lahko povzroči kožno alergijsko reakcijo.
Rastlina v času cvetenja zelo smrdi, če se jo dotikamo.
Šentjanževke ne smemo uživati, če jemljemo kakršnakoli zdravila, saj zmanjša njihovo učinkovanje.
