Ožepek, navadni ožepek
Slika: Flora von Deutschland Österreich und der Schweiz (1885), BioLib.de
Navadni ožepek je vednozeleno grmičasto trajno zelišče, ki zraste 30 do 60 cm visoko. Steblo je pri dnu olesenelo iz njega pa izraščajo pokončne veje. Koreninski sistem je globok. Listi so suličasti, dolgi od 2 do 2,5 cm in temno zelene barve. Listi vsebujejo eterično olje. Cvetovi so vijolični, modri ali temno rožnati. Izjemoma so cvetov lahko tudi beli. Cvetovi imajo zelo močan vonj po medu in privabljajo čebele in metulje. Samooplodna.
- 'Alba' – cvetovi bele barve.
- 'Rosea' – cvetovi rožnate barve.
Ožepek uspeva na peščenih in ilovnatih tleh na apnenčasti podlagi. Kislih tal ne prenaša. Potrebuje polno sonce. Zelo dobro prenaša nizke temperature in prenese zime s temperaturami do -25 stopinj Celzija.
Dobro se obnese v bližini trte, primeren za mešane zasaditve trajnih zelišč.
Nezahtevna rastlina. Zelo dobro se odzove na pomladansko obrezovanje. Da ohrani privlačen videz, potrebuje redno obrezovanje.
S semeni spomladi, z delitvijo jeseni in spomladi in s potaknjenci.
Ožepek sadimo za nizke žive meje, na zeliščne grede, za obrobke in tudi v mešane kulture na zelenjavnem vrtu. Primeren je kot pokrovna rastlina.
Posušen ožepek lahko uporabimo za suho cvetje in potpuri. Sveža stebla s cvetovi lahko uporabimo za šopke rezanega cvetja.
Mlade poganjke in liste lahko nabiramo preko rastne sezone. Uporabljamo jih kot začimbo za solate, omake, mesne in ribje jedi. Uporabimo ga lahko pri izdelavi zeliščnih likerjev in olja z zelišči.
Eterično olje deluje antiseptično in krepi želodec. Uporablja se v aromaterapiji. Čaj iz ožepka se uporablja pri zdravljenju bolečin v želodcu in bolezni dihal.
Uživanje eteričnega olja lahko povzroči krče.
