Navadni slez, oslez, ajbiž, slezen, zelnik
Navadni slez je pokončna trajnica, ki zraste do 2 m visoko. Ima pokončna in slabo razvejana stebla. Korenina je korenasta, razraščena in zraste do 0,5 m globoko. Vsebuje veliko sluzi. Listi so enostavni, ovalni, sestavljeni iz treh do pet listnih ploskev, lahko tudi iz ene listne ploskve. Dolgi so 5 do 8 cm in široki okoli 3 cm. Listni rob je neenakomerno nažagan. Obe listni ploskvi sta dlakavi. Cvetovi so beli do rožnati, veliki do 2 cm in imajo v središču temnejše prašnike in pestič. Plod je pokovec, v njem pa so drobna svetlo rjava semena. Jeseni nadzemni del rastline propade, zimo preživi le koreninski del.
Navadni slez uspeva v vseh vrstah vrtnih tal. Sol mu ne škoduje in v naravi raste tudi na slanih tleh. Potrebuje polno sonce ali polsenco. Tla morajo biti vlažna in bogata s hranili, ter dovolj globoka. Prenese zimske temperature do -25 stopinj Celzija.
Nezahtevna rastlina. V sušnih obdobjih potrebuje redno zalivanje. Redno gnojimo.
S semeni jeseni ali spomladi. Spomladi z delitvijo.
Navadni slez je zdravilna rastlina, ki se uporablja za zdravljenje bolezni dihal, ledvic, mehurja in sečevodov, ran na želodcu in drugega. Liste nabiramo maja in junija, cvetove poleti in korenine jeseni.
Korenine lahko uporabljajo otroci namesto zobne ščetke, žvečenje pa pomaga pri dojenčkih, ki jim rastejo novi zobje.
Korenina se uporablja v kozmetiki za pripravke, ki mehčajo kožo. Suhe in zmlete korenine se uporabljajo v farmaciji kot vezivo v tabletah.
Iz stebel in korenin se pridobivajo vlakna za izdelavo papirja. Iz korenine je mogoče izdelati lepilo.
