Kumina
Slika: Flora von Deutschland, Österreich und der Schweiz (1905), BioLib.de
Kumina je dvoletnica, ki zraste do 1 m visoko. V prvem letu razvije liste, v drugem letu pa steblo s cvetovi. Listi so drobno pernati. Rastejo na 20 do 30 cm dolgih steblih. Drobni cvetovi so beli ali rožnati, združeni v kobule. Plod je rahlo zakrivljen, temno rjave ali črne barve in velik okoli 2 mm.
Na trgu so sorte, ki jih gojimo kot enoletnice.
Kumina uspeva na vseh vrstah vrtnih tal. Potrebuje globoka in dobro odcedna vlažna tla. Ne prenaša zastajanja vode. Bolje uspeva na apnenčastih tleh. Uspeva na polnem soncu ali v polsenci. Rastline na polnem soncu imajo močnejšo aromo.
Kumina je primerna za gojenje v mešanih kulturah s fižolom, kumarami, krompirjem, grahom, zeljem, rdečo peso in špinačo.
Nezahtevna rastlina. Ne okopavamo in ne posegamo v območje korenin.
S semeni, ki jih sejemo na grede v poznem poletju ali zgodnji jeseni.
Kumino gojimo v zeliščnem vrtu ali na zelenjavnem vrtu. Kot začimbo uporabljamo semena za zeljnate jedi, mesne jedi, juhe, solate, priloge, klobase, skuto, sir, kruh itd. Uporabljamo sveža ali posušena semena.
Kumina ugodno vpliva na prebavo, spodbuja tek in blaži krče.
Cvetovi privabljajo parazitske ose in druge žuželke, ki uničujejo nekatere škodljivce.
Največji svetovni proizvajalec kumine je Finska. Kumina, ki je gojena v severnejših delih, je bolj aromatična.
Ne prenaša posegov v območje korenin.
