Koriander
Slika: Flora Batava. Afbeelding en beschrijving der Nederlandsche Gewassen. (1901), BioLib.de
Koriander je enoletnica, ki zraste do 70 cm visoko. Stebla so pokončna in razvejana. Listi so zelo različni. Spodnji listi so široko ovalni in manj pernati, kot listi višje, ki so močno pernati in bolj podolgovati. Listi imajo neprijeten vonj in okus po peteršilju. Cvetovi so v majhnih kobulih nesimetrične oblike bele ali rožnate barve. Cvetovi so majhni. Plod je kroglaste oblike s premerom od 3 do 5 mm. Plodovi dozorijo septembra in oktobra. Žužkocvetka. Rastlina privlači žuželke.
- 'Jantar' – semena imajo okus po orehih.
Koriander najbolje uspeva v peščenih vrtnih tleh, prenese pa tudi ilovnata tla, če so dobro odcedna. Najbolje uspeva na alkalnih oz. apnenčastih tleh. Potrebuje polno sonce.
Sejemo na prosto aprila ali maja v vrste s 15 do 30 cm razmika.
Nezahtevna rastlina. V sušnem obdobju po potrebi zalivamo.
S semeni spomladi.
Koriander je stara začimba, ki jo v prehrani uporabljamo že od antike. Užitni so vsi deli rastline, najpogosteje pa uporabljamo suhe plodove in sveže liste. Z njimi začinimo solate, jedi iz svinjine, perutnine, korenja, zelja, ohrovta in rdeče pese, omake in drugo. Sveži listi se uporabljajo v različnih jedeh, ki izvirajo iz daljnega vzhoda in iz Mehike. Korenine se uporabljajo v tajski kuhinji.
Semena je treba pobrati preden odpadejo. Primeren čas je, ko se obarvajo rjavo.
Iz semen lahko pridobivamo koriandrovo olje, ki ga uporabimo za izboljšanje okusa jedem. Olje se uporablja pri aromaterapiji in za izdelavo mil.
Koriander ima ugoden učinek na prebavila. Z žvečenjem semen lahko izboljšamo zadah in sprožimo izločanje želodčne kisline.
Pripravek iz koriandrovih listov in semen janeža se lahko uporablja za zatiranje rdečega pajka in kaparjev na rastlinah.
Koriander deluje kot konzervans, zato imajo jedi, pri katerih uporabimo koriander daljši rok uporabe.
Koriander lahko povzroči alergijske reakcije pri občutljivih ljudeh.
Prevelika količina zaužitih semen ima narkotičen učinek.
