Hren

Armoracia rusticana
Tip rastline: 
Barva cvetov: 
bela
Čas cvetenja: 
maj
junij
Nabiranje: 
oktober
november

Hren je trajnica, ki zraste do do 150 cm. Listi so veliki. Listni rob je nažagan. Cvetovi so beli, majhni in v razvejanih socvetjih. Žužkocvetka. Samooplodna.

Rastišče: 

Uspeva na vseh vrstah vrtnih tal. Potrebuje vlažna, a dobro odcedna tla. Lahko uspeva v zelo alkalnih tleh. Uspeva na soncu ali v polsenci. Potrebuje s hranili bogata in globoka tla.

Hren sadimo v vrste z razmikom 30 do 40 cm. Za rast potrebuje dovolj prostora. Dobro se ujame s krompirjem.

Nega: 

V sušnih obdobjih potrebuje redno zalivanje. Če je zemlja prebogata z dušikom, je rast listja bujnejša, korenika pa je manjša.

Razmnoževanje: 

Hren razmnožujemo z okoli 20 cm dolgimi koreninskimi poganjki, ki jih posadimo spomladi.

Uporaba: 

Jeseni izkopljemo korenino. Z nje odstranimo stranske poganjke, ki jih spomladi vsadimo, da vzgojimo nove rastline.

V prehrani uporabljamo predvsem korenino hrena, čeprav so užitni tudi listi. Naribana korenina se doda k različnim mesnim jedem, lahko pa se iz nje izdelajo tudi različne hrenove omake.

Hren vsebuje veliko vitamina C in se uporablja za preprečevanje nastanka skorbuta. Uporablja se za zdravljenje pljučnih in kožnih obolenj. Solata iz listov hrena učinkuje čistilno na telo. Deluje antibakterijsko, pospešuje izločanje.

Pripravek iz hrena se uporablja za zatiranje različnih glivičnih obolenj jablan.

Ker odganja koloradskega hrošča, ga sadimo skupaj s krompirjem.

Opozorila: 

Hrena ne smemo uživati, če imamo obolenja želodca, kot je npr. rana na želodcu.

Zaužitje prevelike količine hrena lahko povzroči zastrupitev.