Česen
Česen je čebulnica, ki zraste od 30 do 70 visoko, izjemoma tudi do 1,2 m. Čebulica je sestavljena iz več različnih strokov. Iz čebulice izraščajo steblo in en ali nekaj listov. Na steblu se razvije kroglasto socvetje s številnimi drobnimi belimi cvetovi. Je žužkocvetka. Česen lahko gojimo kot enoletnico ali trajnico. Celotna rastlina ima značilen vonj.
Če ga sadimo spomladi, čebulica dozori sredi poletja, če pa ga sadimo jeseni, pa lahko čebulice poberemo spomladi.
Česen dobro uspeva na sončnih in toplih rastiščih. Potrebuje s hranili bogata in rahla vrtna tla. Ne uspeva na preveč vlažnih tleh. Ne prenaša zapleveljenosti.
Sadimo ga v vrste tako, da je med dvema rastlinama v vrsti okoli 20 cm prostora. Razmik med vrstami naj bo 15 cm.
Dobro se ujame s kumarami, krompirjem, glavnato solato, rdečo peso, špinačo in paradižnikom. Ne ujame se s fižolom, kolerabo in grahom.
Redno odstranjujemo plevel. Zalivamo skromno, le v sušnem obdobju ga občasno zalijemo. Občutljiv je na strune in gnilobo.
Razmnožujemo ga z delitvijo čebulice. S semeni ga ne razmnožujemo.
Česen je zelo razširjena in pogosto uporabljana začimba pri pripravi različnih jedi. S svojim okusom in vonjem izboljšuje jedi. Uporabljamo stroke in tudi druge dele rastlin. Listi, steblo in cvetovi so užitni. Česen shranjujemo v obliki kit ali visečih strokov na toplem in suhem mestu.
Česen ima številne zdravilne lastnosti. Uporablja se za zatiranje zajedavcev, zdravljenje bolezni dihal in slabe prebave.
Česen sadimo med druge rastline na vrtu, saj preprečuje nastanek in širjenje pepelaste plesni.
Uživanje česna lahko povzroči slab zadah. Ta nastane zaradi alil metil sulfida, ki ga vsebuje česen, telo pa ga absorbira. Nato se izloči skozi pljuča in skozi kožo. Slabemu zadahu se lahko ognemo, če česen uživamo skupaj z mlekom.
V Prlekiji pridelujejo česnek, slovenski česen.
Če česen posadimo med vrtnice, ojačamo njihov vonj.
Uživanje česna lahko vpliva na delovanje nekaterih antibiotikov.
Česen je morda strupen za pse in mačke.
