Zimski portulak, vrtni mokrič
Vrtni mokrič ali zimski portulak je enoletnica, ki zraste od 1 do 60 cm visoko. Ustvari listno rozeto. Odrasle rastline imajo večje število dolgih stebel, ki izraščajo iz osnove. Listi so srčasti, dolgi od 0,5 do 4 cm in imajo pogosto do 20 cm dolg pecelj. Cvetni poganjki so nad listnim parom, ki je na steblu stisnjen skupaj, da je videti kot en okrogel list. Rožnati cvetovi so v socvetjih skupaj po 5 do 40 cvetov. Žužkocvetka. Oprašujejo muhe.
Zimski portulak uspeva na vseh vrstah vrtnih tal, ki pa morajo biti dobro odcedna. Bolje uspeva na mokrih tleh, bogatih s šoto. Uspeva v senci, polsenci in na soncu. Prenaša zimske temperature do –15 stopinj Celzija.
Zimski portulak je nezahtevna rastlina, ki ne potrebuje veliko nege. Odstranjujemo plevel in v sušnem obdobju redno zalivamo.
Sejemo na grede na prostem spomladi ali pozno poleti in jeseni, odvisno od tega, kdaj želimo imeti pridelek. Kali tudi pri temperaturah pod 12 stopinj Celzija. Vrtni mokrič je mogoče sejati v časovnih razmikih, tako da imamo pridelek vse leto, tudi pozimi, če ga sejemo v rastlinjak ali toplo gredo. Ko sejančki poženejo prvih nekaj listov, jih razredčimo ali presadimo tako, da je med njimi 15 do 20 cm prostora.
Razmnožujemo s semeni od marca do septembra. Na primernih rastiščih se s semeni razmnožuje sam. Seme zelo hitro vzkali.
Zimski portulak začnemo nabirati 12 tednov po sejanju. Nabiramo posamezne liste ali pa jo porežemo. Rastline se bodo same obnovile. Nabiramo mlade liste. Starejši listi so grenki.
Liste lahko uporabimo surove v solati ali pa jih skuhamo. Nabiramo lahko tudi stebla in cvetove, ki jih dodamo solatam.
Zimski portulak lahko uporabimo tudi kot pokrovno rastlino. Sejemo ga v senco pod drevesa na kislih tleh. Čeprav je enoletnica, pa se bo cvetel, naredil semena in se širil sam od sebe
